Skoči na vsebino

NOVICE

 

 

Drugi del usposabljanj v podporo delu predstavnic in predstavnikov romske skupnosti v občinskih svetih

 

 

Skladno z napovedjo na uvodnem dogodku projekta Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji preko nadaljevanja in nadgradnje dela Nacionalne platforme za Rome (SIFOROMA2), ki je potekal dne 15.2.2018 v Ljubljani, bomo v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in sekretarko skupnosti, Jasmino Vidmar, dne 27. in 29.11.2018 izvedli drugi del usposabljanj za predstavnike romske skupnosti v mestnih in občinskih svetih. Usposabljanji sta namenjeni  novo izvoljenim predstavnikom romske skupnosti v mestnih in občinskih svetih, kot tudi kandidatom za predstavnike na letošnjih lokalnih volitvah. 

 

V torek, 27.11.2018, bo usposabljanje potekalo v Novem mestu (v prostorih Razvojno-izobraževalnega centra Novo mesto - RIC Novo mesto) in bo namenjeno predstavnikom romske skupnosti v mestnih in občinskih svetih občin iz severovzhodne Slovenije. V četrtek, 29.11.2018, pa bo usposabljanje potekalo še v Murski Soboti  (v prostorih Ljudske univerze Murska sobota) in bo namenjeno predstavnikom romske skupnosti v mestnih in občinskih svetih občin iz jugovzhodne Slovenije.

 

 

 

NAJAVA DOGODKA: Posvet na temo begov mladoletnih oseb v škodljiva okolja (t.i. zgodnje poroke) in prisilnih porok kot ene od oblik trgovine z ljudmi, 8. 11. 2018

 

 

Urad Vlade RS za narodnosti v četrtek, 8. novembra 2018, s pričetkom predvidoma ob 9. uri organizira posvet Begi mladoletnih oseb v škodljiva okolja (t. i. prezgodnje poroke) in prisilne poroke romskih otrok. Potekal bo v Ljubljani. Uradno vabilo s programom in podrobnejšimi informacijami o dogodku vam bomo poslali v drugi polovici naslednjega tedna, zdaj pa vas vabimo, da si že danes rezervirate termin za udeležbo na dogodku.

 

Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo je leta 2014 objavil raziskavo Prisilne poroke romskih deklic. Od objave in predstavitev ugotovitev te raziskave, so minila že štiri leta. V tem obdobju se je sicer začelo krepiti zavedanje pristojnih institucij o potrebi po usklajenem, koordiniranem in predvsem v prid otrok usmerjenem delovanju in odločanju, vendar številni izzivi na tem področju ostajajo.

 

Aktiv regijske koordinacije za obravnavo nasilja v družini pri Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, policija, nekatera okrožna državna tožilstva in nevladne organizacije tako opozarjajo na velike težave v praksi. Njihova opozorila se nanašajo zlasti na nujnost opustitve argumentacij in opravičevanja tovrstnih praks pod krinko romske kulture in tradicije, na postavitev zagotavljanja in uresničevanja otrokovih pravic in spoštovanja veljavnih predpisov v ospredje njihovih odločitev in ukrepanj ter na potrebo po okrepljenem ozaveščanju o posledicah tovrstnih praks vseh ključnih deležnikov.

 

  • Kako naj institucije v okviru svojih pristojnosti ukrepamo in kako bi morale ukrepati, kadar kulturne prakse trčijo ob otrokove pravice in veljavno zakonodajo na tem področju?
  • Kako ukrepati senzibilno in hkrati v skladu z zakonodajo, v prid uresničevanja otrokovih pravic in zagotavljanja možnosti za razvoj njihovega polnega potenciala?
  • Kaj je kultura ter kaj navade in prakse, ki morda celo onemogočajo osebnostni in skupnostni razvoj?
  • Kaj bi bilo treba še storiti ali spremeniti, da bi bili pri naslavljanju teh pojavov bolj učinkoviti?

 

 

Vse to so vprašanja, ki si jih bomo zastavili na posvetu. Usmerjala nas bodo pri našem skupnem razmisleku o obravnavi temi, identificiranju izzivov in pri izmenjavi izkušenj vseh institucij, ki so ključne za ustrezno obravnavo in naslavljanju teh pojavov.

 

 

Cilja dogodka sta:

  • najti odgovore na postavljena vprašanja ter definirati ključne vzvode za napredek- za učinkovite intervencije in za sistemsko ter preventivno naslavljanje izzivov z multidisciplinarnim pristopom
  • o pojavih t. i. prezgodnjih porok in prisilnih porok romskih deklic in dečkov spregovoriti odkrito  ter slišati poglede in izkušnje vseh, ki so kakorkoli vključeni ali povezani v obravnavo teh pojavov, torej medinstitucionalno in multidisciplinarno.

 

 

 

 

Skupaj smo uspešnejši

predstavitev Zaključnega poročila o delovanju Medresorske delovne skupine za reševanje prostorske problematike Romov in razprava o predlogih podpornih ukrepov države

 

 

V okviru projekta Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji preko nadaljevanja in nadgradnje dela Nacionalne platforme za Rome (SIFOROMA2) se bo v četrtek, 11. oktobra 2018., ob 8:30 v Centru kulinarike in turizma KULT316 v Ljubljani, zgodila usmerjena razprava oziroma predstavitev Zaključnega poročila o delovanju Medresorske delovne skupine za reševanje prostorske problematike Romov.

 

Osrednji fokus dela v drugem letu nacionalne platforme za Rome še vedno ostaja na lokalni ravni, kjer se skozi dogodke platforme podpira občine in se jim nudi pomoč pri celovitem in multidisciplinarnem pristopu k naslavljanju lokalnih izzivov na tem področju. Preko multidisciplinarnega pristopa je problematiko urejanja romskih naselij naslovila tudi Vlada Republike Slovenije in 11. maja 2017 imenovala Medresorsko delovno skupino za reševanje prostorske problematike Romov, pri delu katere so vseskozi aktivno sodelovali predstavniki pristojnih ministrstev in vladnih služb, predstavniki nekaterih občin, na območju katerih so romska naselja, in predstavniki združenj občin. K delu delovne skupine so bili vedno vabljeni tudi predstavniki romske skupnosti. Delovna skupina je z delom zaključila 31. maja 2018 in na podlagi opravljenega dela pripravila Zaključno poročilo o delovanju Medresorske delovne skupine za reševanje prostorske problematike Romov poročilo (v nadaljevanju: zaključno poročilo), ki ga želimo predstaviti občinam in predstavnikom romske skupnosti.

 

Namen dogodka je predvsem seznaniti občine in njihova združenja ter predstavnike romske skupnosti z vsebino zaključnega poročila, še posebej s predlaganimi podpornimi ukrepi države, zato vam zaključno poročilo v naprej posredujemo v prilogi. Osrednji namen dogodka pa je opraviti bolj poglobljeno razpravo o predlaganih organizacijskih, finančnih in zakonodajnih podpornih ukrepih za pomoč občinam in romski skupnosti, ki jih vključuje zaključno poročilo.

 

Cilj dogodka je ohranjati kontinuiran dialog z občinami in predstavniki romske skupnosti, razumeti pomen multidisciplinarnega pristopa k iskanju učinkovitih rešitev na lokalni ravni, še posebej pa pridobiti mnenja in morebitne dodatne predloge s strani občin in predstavnikov romske skupnosti k predlaganim podpornim ukrepom države.

 

Na dogodku odpiramo tudi prostor vsem udeležencem za izmenjavo pozitivnih pristopov in izkušenj na področju urejanja romskih naselij oziroma celovitem in multidisciplinarnem naslavljanju lokalnih romskih tematik in izzivov.

 

 

 

 

Usposabljanje v podporo delu predstavnic in predstavnikov romske skupnosti v občinskih svetih

 

Skladno z napovedjo na uvodnem dogodku projekta Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji preko nadaljevanja in nadgradnje dela Nacionalne platforme za Rome (SIFOROMA2), ki je potekal dne 15. 2. 2018 v Ljubljani, bomo v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in sekretarko skupnosti, Jasmino Vidmar, dne 24. in 25. 5. 2018 izvedli prvi usposabljanji za predstavnike romske skupnosti v mestnih in občinskih svetih. Povabljeni bodo aktualni predstavniki romske skupnosti v mestnih in občinskih svetih. Po lokalnih volitvah načrtujemo izvedbo še dveh usposabljanj, ki bosta namenjeni novo izvoljenim predstavnikom romske skupnosti v mestnih in občinskih svetih.

 

V četrtek, 24. 5. 2018, bo usposabljanje potekalo v Murski Soboti (v prostorih Ljudske univerze Murska Sobota, Slomškova ulica 33, 9000 Murska Sobota) in bo namenjeno predstavnikom romske skupnosti v mestnih in občinskih svetih občin iz SV Slovenije, v petek, 25. 5. 2018, pa bo usposabljanje potekalo še v Novem mestu (v prostorih Razvojno-izobraževalnega centra Novo mesto, Topliška cesta 2, 8000 Novo mesto) in bo namenjeno predstavnikom romske skupnosti v mestnih in občinskih svetih občin iz JV Slovenije.

 

 

 

Končno poročilo projekta Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji z vzpostavitvijo Nacionalne platforme za Rome (SIFOROMA)

 

 

PREDSTAVITEV REZULTATOV NACIONALNE PLATFORME ZA ROME

v prvem letu njenega delovanja

 

5. seja Komisije Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti, 12. julij 2017, velika sejna dvorana Vlade Republike Slovenije (Gregorčičeva 27, Ljubljana).

 

 

Prostorska ureditev območij, kjer živijo Romi, je bila glavna tema v okviru prvega leta delovanja Nacionalne platforme za Rome. Uvodoma smo o njej spregovorili in ji podali okvir na velikem nacionalnem posvetu novembra 2016 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, temu pa so sledile usmerjene razprave na lokalni ravni, v Mestni občini Novo mesto, ki so potekale od konca leta 2016 do meseca maja 2017. Usmerjene razprave so potekale (1) s predstavniki Mestne občine Novo mesto in relevantnih institucij, (2) s predstavniki civilne družbe, nevladnih organizacij in krajevnih skupnosti v Mestni občini Novo mesto, (3) z romskim prebivalstvom v Mestni občini Novo mesto ter (4) na obisku romskih naselij Brezje in Žabjak v pogovorih z njihovimi prebivalci. Konec meseca maja je nato potekala še (5) skupna usmerjena razprava o strategiji urejanja naselij, kjer živi romsko prebivalstvo v Mestni občini Novo mesto, ki je povezala vse ključne deležnike na tem področju. V okviru Nacionalne platforme za Rome smo tako skušali z vseh treh zornih kotov (občinskega, civilno-družbenega in romskega) in nato v sodelovanju vseh pogledov osvetliti obstoječe dobre prakse in identificirati ključne izzive na področju urejanja bivanjskih razmer romske skupnosti v Mestni občini Novo mesto.

 

Na zaključnem dogodku prvega leta delovanja Nacionalne platforme za Rome je Urad za narodnosti kot nacionalna kontaktna točka za vključevanje Romov v Sloveniji predstavil opravljeno delo v okviru platforme in Komisijo Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti seznanil z ugotovitvami in rezultati izvedenih aktivnosti. Urad za narodnosti je namreč preko aktivnosti platforme, ki so bile pretežno usmerjene v lokalno okolje, pristopil k vzpostavljanju in krepitvi strukturiranega dialoga na temo prostorskega urejanja naselij, kjer živijo Romi, ter ostalih s tem področjem povezanih tem.

 

Komisija se je skozi predstavitev namena, ciljev, izvedenih aktivnosti, rezultatov projekta in procesnih pristopov ter uporabljenih metod dela seznanila z opravljenim delom v okviru platforme. Na podlagi pregleda definiranih izzivov, predlaganih ukrepov in pregleda že narejenih korakov na strani ključnih deležnikov, so bili v okviru platforme oblikovani predlogi sklepov, o katerih je komisija nato razpravljala in jih v celoti potrdila. Urad za narodnosti bo z informacijo o rezultatih dela platforme v prvem letu njenega delovanja in s sprejetimi sklepi komisije seznanil Vlado Republike Slovenije.

 

Komisija je potrdila sklepe, oblikovane na podlagi opravljenega dela v okviru projekta Nacionalne platforme za Rome, ki so bili obravnavani na predstavitvi rezultatov projekta v okviru 5. seje komisije, in sicer:

 

1.     Komisija se je seznanila z rezultati Nacionalne platforme za Rome v prvem letu njenega delovanja in opravljeno delo, uporabljene pristope ter metode dela ocenjuje kot izredno koristne in nujno potrebne za izboljšanje posvetovalnega procesa na področju izboljšanja položaja pripadnic in pripadnikov romske skupnosti ter njihovega večjega in hitrejšega vključevanja v družbo.

 

2.     Komisija podpira Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti pri nadaljevanju aktivnosti v

 

okviru Nacionalne platforme za Rome v naslednjem letu izvajanja projekta in nalaga uradu, da komisijo redno seznanja s potekom izvajanja aktivnosti.

 

3.     Komisija predlaga, da  Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti pripravi informacijo o rezultatih opravljenega dela v okviru Nacionalne platforme za Rome in jo posreduje v obravnavo Vladi Republike Slovenije, skupaj s sklepi, ki jih je sprejela ta komisija.

 

4.     Komisija na podlagi rezultatov opravljenega dela v okviru Nacionalne platforme za Rome predlaga Vladi Republike Slovenije, da z vidika nujnosti zagotavljanja prisotnosti strokovnih delavcev centrov za socialno delo na terenu zadolži pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da v primeru Centra za socialno delo Novo mesto zagotovi ustrezno strokovno (kadrovsko) in tehnično (informacijsko) okrepitev centra, še posebej z vidika predvidene reorganizacije centrov za socialno delo in števila pripadnic in pripadnikov romske skupnosti, ki so uporabniki storitev tega centra. Na slednje je ob svojem obisku v Sloveniji posebej opozoril tudi Komisar za človekove pravice Sveta Evrope.

 

5.     Komisija na podlagi identificiranih izzivov in definiranih predlaganih ukrepov na področju urejanja bivanjskih razmer Romov v okviru Nacionalne platforme za Rome ter na podlagi že narejenih dosedanjih korakov na tem področju, Ministrstvu za okolje in prostor predlaga, da rezultate dela v okviru Nacionalne platforme za Rome prouči in smiselno uporabi pri delu Medresorske delovne skupine za reševanje prostorske problematike Romov, ustanovljene s sklepom vlade št. 01201-5/2017/6 z dne 11. 5. 2017.

 

 

 

SKUPNA USMERJENA RAZPRAVA NA TEMO STRATEGIJE UREJANJA NASELIJ, KJER ŽIVI ROMSKO PREBIVALSTVO V MESTNI OBČINI NOVO MESTO, Otočec, 22. maj 2017

 

 

Dne 22. 5. 2017 je potekal še zadnji iz niza dogodkov v okviru projekta Nacionalne platforme za Rome, ki ga izvaja Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti kot nacionalna kontaktna točka za vključevanje Romov. Cilj skupne usmerjene razprave je bil povezati vse ključne deležnike v tematiki urejanja naselij, kjer živi romsko prebivalstvo v Mestni občini Novo mesto ter oblikovati možne rešitve na podlagi predhodnih izsledkov delavnic in obiska v naseljih Žabjak in Brezje, ki so potekali: 15. 12. 2016 (delavnica s predstavniki Mestne občine Novo mesto in državnega nivoja); 26. 1. 2017 (s predstavniki civilne družbe); 17. 2. 2017 (s predstavniki romske skupnosti) in 24. 4. 2017 (obisk romskih naselij Žabjak in Brezje). V predhodnih delavnicah in obisku naselij Žabjak in Brezje so bili identificirani ključni izzivi, ki so zajeli vprašanje sodelovanja na lokalni ravni in med lokalno ter državno ravnjo; izzive neurejenih bivanjskih razmer in potrebe po nujnih, strateških in integracijskih ukrepih; vprašanje in izzive prisotnosti in dela na terenu ter vloge centrov za socialno delo; ter vprašanje odnosov med romskim in okoliškim (večinskim) prebivalstvom. Udeleženci razprave so se na podlagi preteklih usmerjenih razprav in dela v skupinah poglobili v izzive posamičnih področij, oplajali ideje (z mešanjem delovnih skupin) ter nato plenarno povzeli ugotovitve. Ob koncu plenarnih predstavitev so vsi prisotni točkovali pomembnost reševanja posamičnih izzivov kot vzvodov za napredek in razvrstili reševanje izzivov po prioritetah v naslednjem vrstnem redu: (1) urejeni standardi bivanja – nujni, strateški in integracijski ukrepi; (2) vpliv slabih bivanjskih razmer na ostala področja: zdravstvo, šolstvo, predšolska vzgoja; (3) vloga centra za socialno delo; (4) sodelovanje občine in države pri urejanju romskih naselij; (5) varnostna tematika; (6) vzpostavitev lokalnega multidisciplinarnega tima – okrepljeno sodelovanje lokalnih institucij; in (7) izboljšanje sobivanja Romov in Neromov. Uvod v zaključni del razprave, kjer je bilo ključno vprašanje, kateri bodo naši prvi konkretni koraki v podporo predlaganim ukrepom, ki bodo posledica današnjega dela, sta podali predstavnici Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, ki sta na kratko predstavili širši okvir aktivnosti za naslavljanje romske tematike, v okviru katerega so nato različne deležniške skupine (šole, vrtci, zdravstvene ustanove, CSD, občina, policija, nevladne organizacije, Romi, ministrstva) identificirale konkretne korake in predstavile svoje zaveze.

 

V zaključku razprave so bile predstavljene ugotovitve in zaveze dogodka. Na podlagi analize oziroma pregleda opravljenega dela bo Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti prioritete in potrebe, ki so bile izoblikovane v okviru Nacionalne platforme za Rome, predstavil Komisiji Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti ter bo z njimi seznanil tudi Vlado Republike Slovenije. V nadaljevanju aktivnosti Nacionalne platforme za Rome se bo prizadevalo za vzdrževanje začetega sodelovanja, širitev aktivnosti na ostala območja oziroma občine, kjer živijo Romi in kjer je zaznati potrebe, nudilo se bo podporo pri vzpostavitvi oziroma krepitvi medinstitucionalnega sodelovanja na lokalni ravni ter oblikovanju ali krepitvi delovanja multidisciplinarnih timov, njihovih nalog in metod dela, podpiralo pa se bo tudi oblikovanje konkretnih in realnih lokalnih akcijskih načrtov, ki bodo stremeli k cilju integracije Romov v lokalnem okolju.

 

 

 

Urad Vlade RS za narodnosti je v okviru projekta NACIONALNA PLATFORMA ZA ROME, dne 24.4. 2017 obiskal romsko naselje Žabjak- Brezje pri Novem mestu.

 

Urad Vlade RS za narodnosti je v okviru projekta Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji z vzpostavitvijo Nacionalne platforme za Rome dne 24. 4. 2017 obiskal naselje Žabjak-Brezje v Novem mestu. 

Urad je obisk izvedel v sodelovanju z Razvojno-izobraževalnim centrom Novo mesto (RIC NM), Društvom za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD NM) in aktualnim predstavnikom romske skupnosti v občinskem svetu, Duškom Smajekom.

 

V okviru obiska so predstavniki RIC NM, DRPD NM (Dnevni center Brezje) izvedli tri različne tematske dogodke za ženske in otroke na treh različnih lokacijah. Dva dogodka sta bila izvedena v delu naselja pod državno cesto Novo mesto-Mirna Peč (Brezje), en dogodek pa v delu naselja nad državno cesto Novo mesto-Mirna Peč (Žabjak).

 

V Brezju so na prvi lokaciji predvsem romske ženske ob pomoči RIC NM kuhale zelenjavno enolončnico in pekle »ciganske kruhke«, otroci pa so se učili ustvarjati v okviru programa Dnevnega centra Brezje, ki že vrsto let predstavlja prostor učenja za romske otroke iz tega naselja ter je sinonim za kakovostno preživljanje njihovega prostega časa. Z vsakodnevno prisotnostjo v naselju, s strokovnim delom, z vključevanjem in povezovanjem otrok in veliko mero posluha za potrebe otrok ter njihovih staršev, DRPD NM dosega pomembne rezultate in uživa visoko stopnjo spoštovanja in zaupanja v naselju. Na drugi lokaciji v Brezju so prebivalci pod vodstvom RIC NM kuhali ričet, pripravljali carski praženec in urejali vrt. Posadili so različno zelenjavo in se hkrati učili obdelovanja zemlje ter skrbi za pridelek. Na tretji lokaciji, v naselju Žabjak, pa so romske ženske kuhale golaž.

Ob obisku obeh delov naselja smo se predstavniki urada pogovarjali s tamkajšnjimi prebivalci in njihovimi predstavniki o vsakdanjem življenju, življenjskih pogojih, aktualnih problemih in dogajanju v naselju.

 

tretja usmerjena razprava s pripadniki romske skupnosti o urejanju naselij.

Urad Vlade RS za narodnosti je v okviru projekta Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji z vzpostavitvijo Nacionalne platforme za Rome organiziral tretjo usmerjeno razpravo s pripadniki romske skupnosti o urejanju naselij. Razprava je potekala v petek, 17. februarja 2017, v prostorih Razvojno izobraževalnega centra v Novem mestu.

 

Usmerjene razprave so se udeležili predstavniki romske skupnosti: Dušica Balažek, Robi Bogataj, Bojan Kovačič, Boris Kovačič, Bogdan Miklič, Fridrik Mirko Pilinger, Duško Smajek, Marko Stojanovič, Miro Škufca (predsednik Krajevne skupnosti Šmihel), Bojan Tudija, Iztok Vodopivec.

 

Udeležence razprave sta uvodoma pozdravila in nagovorila direktor Urada Vlade RS za narodnosti, mag. Stanko Baluh, in direktorica Občinske uprave Mestne občine Novo mesto, dr. Vida Čadonič Špelič.

 

Udeleženci razprave so bili najprej povabljeni, da se predstavijo kdo so in od kje prihajajo, ter da delijo izkušnje in informacije o tem, kaj je bilo narejenega od sprejetja Strategije za reševanje romske tematike v Mestni občini Novo mesto, ki je bila sprejeta septembra 2013, do danes, torej kje vidijo napredek v zadnjih treh oziroma petih letih.

 

Po pripovedih pripadnikov romske skupnosti se v starem delu naselja Žabjak ni popolnoma nič spremenilo, občina je v vseh letih pripeljala le dva kamiona peska. V zadnjih mesecih oziroma letu dni pa je občina uredila avtobusno postajo in omejila hitrost v naselju na 50 km/h. Opozorili so na dejstvo, da ko govorimo o naselju Žabjak se vedno pogovarjamo samo v tistem delu, kjer so zemljišča v lasti Ministrstva za obrambo, ne pa v tistem delu, ki kjer so zemljišča v lasti zasebnikov. V tem delu si prebivalci zelo prizadevajo, da bi si uredili status prebivališč, radi bi odkupili zemljišča, sami so se aktivirali tako, da so poiskali lastnike teh zemljišč, sami so pošiljali pisma in prošnje lastnikom, da bi zemljišča odkupili, vendar neuspešno. S strani lastnikov do sedaj še ni bilo nobenega odgovora. V naselju kroži veliko različnih informacij, ki se nanašajo na ureditev naselja Žabjak, zaradi česar so prebivalci zmedeni. Prebivalci nimajo pravih informacij, komunikacija in prenos informacij nista zagotovljena. Pripadniki romske skupnosti menijo, da na občini ne poznajo dejanske situacije v naseljih.

 

Dušica Balažek: v času njenega dela (kot predstavnice romske skupnosti v občinskem svetu, op. a.) so bila določena zemljišča s strani Romov tudi dejansko odkupljena. Na nekaterih delih v starem predelu naselja Žabjaku pa je bil največji problem v tem, da so posamezna zemljišča v lasti več solastnikov, od katerih nekateri živijo v tujini, zaradi česar je močno oteženo pridobiti njihovo soglasje za prodajo zemljišča. Nekateri solastniki (gre večinoma za dediče, op. a.) niti ne vedo, da so lastniki zemljišč, prizadevanja za ureditev lastništva zemljišča pa vlečejo že 3-4 leta. Po mnenju nekdanje predstavnice romske skupnosti v občinskem svetu je veliko škode Romom naredila Regijska civilna iniciativa za reševanje romske problematike in njen predsednik, g. Mesojedec, saj so nenehno obstajale grožnje z raznimi protesti, bili pa so tudi izrazito proti urejanju naselij Žabjak in Brezje. Nekateri okoliški prebivalci so civilni iniciativi verjeli. Sama meni, da se na tak način stvari ne urejajo. Predsednik Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike se še vedno opira na zazidalni načrt iz leta 1984 in predlog ureditve naselja, ki ga je v preteklosti predstavil občini ter nekaterim državnim organom, ki predvideva, da bi Romi živeli v mobilnih hišicah. Temu prebivalci naselja nasprotujejo in so predsedniku civilne iniciative že povedali, da Romi v tovrstnih hišicah ne bodo živeli nikoli in nikdar ter da si vsak želi svoj prostor in kotiček, kjer bo njegov dom. V okviru njenega dela je bil narejen tudi že načrt za ureditev naselja Žabjak in izris treh tipov hiš, ki je bi. predstavljen občini, vendar žal ni bil sprejet.

 

Po mnenju predstavnikov Zveze Romov za Dolenjsko aktualni župan v občini Novo mesto popolnoma drugače rešuje vprašanja, povezana z romsko skupnostjo, kot prejšnji župan, saj noče sodelovati z romsko civilno družbo, pri čemer so predstavniki zveze kritični do določenih zaposlenih v občinski upravi, ki naj bi se ukvarjali z romsko tematiko, a se ne.

 

Ob vprašanju, kaj je bilo storjenega s strani občine, so predstavniki romske civilne družbe izpostavili, da se je okrepil dialog med občino in romsko skupnostjo, ni pa še neke rešitve glede naselja Žabjak. Občina je postavila začasne bivalne enote, preplastila je tudi ceste skozi romska naselja, vendar naj bi ustavila možnost odkupa občinskih zemljišč v naseljih, glede česar je romsko prebivalstvo do občine zelo kritično.

 

V drugem delu dogodka je bila na kratko predstavljena shema postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja in postopka legalizacije objekta, nato pa je predsednik Krajevne skupnosti Šmihel, g. Miro Škufca, predstavil model urejenega romskega naselja Šmihel ter vsa pretekla prizadevanja tako krajanov kot tudi Romov, da bi se sobivanje v tej krajevni skupnosti izboljšalo. Predstavil je aktivnosti Sveta krajevne skupnosti Šmihel in romskega prebivalstva naselja Šmihel za doseganje urejenosti naselja. Predstavil je tako načine sodelovanja, vzpostavitev komunikacije, vključevanje romskih predstavnikov v delo sveta in same dogodke, preko katerih se je tkala vez sosedskih odnosov vseh prebivalcev (npr. neformalne oblike združevanja – čistilne akcije, nogometni turnirji, pikniki, itd.).

 

V tretjem delu dogodka so udeleženci identificirali izzive, kot so legalizacija romskih naselij, nepoznavanje dejanskega stanja po naseljih, identificirali so tudi problem hišnih številk, saj je na eni hišni številki prijavljenih več oseb, kar predstavlja oviro pri dostavi pošte posameznikom. Izpostavljen je bil tudi močan predsodek na strani večinskega prebivalstva do Romov, ki so ljudje, tako kot ostali. Udeleženci so identificirali, kaj lahko Romi naredijo sami.

 

Ob koncu dogodka so udeleženci opredelili ključna sporočila za skupni lokalni dogodek z ostalimi deležniki, kjer so izpostavili, da je nujno potrebno zagotoviti skupno sodelovanje pri reševanju problemov tako z občino Novo mesto kot tudi z ostalimi institucijami, da je nujno potrebno, da se uredi lastništvo zemljišč, da se izboljša komunikacijo z Mestno občino Novo mesto in da je nujno, da bi se v medijih izpostavljale in poudarjale dobre prakse, saj mediji večinoma poročajo samo o negativnih primerih.

 

V nadaljevanju Urad Vlade RS za narodnosti v okviru projekta Nacionalne platforme za Rome pripravlja večji skupni lokalni dogodek z vsemi deležniki, ki bo predvidoma organiziran v začetku pomladi.

 

 

 

 

Druga usmerjena razprava "STRATEGIJA UREJANJA NASELIJ, KJER ŽIVI ROMSKO PREBIVALSTVO V MESTNI OBČINI NOVO MESTO".

Urad Vlade RS za narodnosti je v okviru projekta Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji z vzpostavitvijo Nacionalne platforme za Rome organiziral drugo usmerjeno razpravo z naslovom »Strategija urejanja naselij, kjer živi romsko prebivalstvo v Mestni občini Novo mesto«. Razprava je potekala v četrtek, 26. januarja 2017, v prostorih Razvojno izobraževalnega centra v Novem mestu.

 

Usmerjene razprave so se udeležili predstavniki: Mestne občine Novo mesto, Policije, Centra za socialno delo Novo mesto, Krajevne skupnosti (KS) Bučna vas, KS Birčna vas, KS Šmihel, Osnovne šole Bršljin, Vrtca Pedenjped Novo mesto, Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, Centra šolskih in obšolskih dejavnosti in drugi posamezniki.

 

Udeležence razprave je uvodoma pozdravil in nagovoril direktor Urada Vlade RS za narodnosti, mag. Stanko Baluh.

 

Udeleženci razprave so bili najprej povabljeni, da delijo svoje izkušnje in informacije o tem, kaj je bilo narejenega od sprejetja Strategije za reševanje romske tematike v Mestni občini Novo mesto (Strategije), ki je bila sprejeta septembra 2013. Identificirali so konkretne korake oziroma povedali, kje se vidi napredek, ki je bil narejen od sprejetja Strategije. Določene stvari so bile že identificirane na decembrskem dogodku, ki so jih udeleženci skupaj dopolnili in nadgradili.

 

Predstavniki Mestne občine Novo mesto (MO NM) so izpostavili zmanjšanje motečih dejavnikov v naselju, na MO NM so se pogovarjali glede avtobusne postaje v naselju, omejili so hitrost in poglobili sodelovanje s Policijo. Stvari dejansko funkcionirajo in se premikajo. Štiri romske družine so pred hudo zimo oskrbeli z izoliranimi bivalnimi zabojniki. S pogodbami za najem in položnicami za plačilo stroškov za bivanje v teh zabojnikih, pa bi jih navadili na redno plačevanje najemnine in na svoj del odgovornosti. Upajo tudi, da bodo namestili varnostne kamere na vrtec v romskem naselju, ki bi prispevale k zmanjšanju vandalizma javnih površin. Župam MO NM je začel proces povezovanja institucij v Novem mestu. S takim načinom dela, poudarjajo, gredo naprej. Predstavnica KS Birčna vas, v kateri se nahaja naselje Ruperč vrh, kot pomemben dejavnik izpostavi ustanovitev varnostnega sosveta in tesno sodelovanje s Policijo. Posebej poudari tesno in zelo dobro sodelovanje in medsebojno obveščanje s Policijo. Policija jim pomaga z nasveti in z usmeritvami. Pove tudi, da se je varnost povečala, vendar pa so se v zadnjem času zopet začeli nemiri. Imeli so tudi sestanek s krajani, s katerimi aktivno sodelujejo. To sodelovanje je potrebno tudi vzdrževati. Kot dobro prakso omeni tudi zgodovino parcelacije naselja Žabjak v osemdesetih letih. Predstavnik KS Šmihel je povedal, da so v njihovi krajevni skupnosti ogromno naredili za romsko naselje. Zadali so si cilj: »Romi so naši, z nami živijo, zato moramo skupaj ustvariti čim boljši prostor za sobivanje«. Poudari, da so dobro sodelovali z vsemi institucijami. Način sodelovanja je potekal v obliki rednih srečanj tako s krajani kot z Romi. Situacija v romskem naselju se je v zadnjih dveh letih nekoliko poslabšala. Prav tako pohvali delo Policije. Imajo tudi rešitve za ureditev barak v naselju. Dobra praksa je, da se resnično sodeluje. Andrej Redek, predstavnik KS Bučna vas, pove, da je napredek s strani policije očiten in vreden pohvale. Začetek decembra v romskem naselju je bil malo bolj agresiven (bilo je tudi nekaj streljanja). Decembrski prazniki pa so bili še kar sprejemljivi. Policija je izpostavila, da je pomembno sodelovanje, povezovanje in obveščanje tako krajanov, Romov in institucij.

  

V drugem sklopu razprave so udeleženci v delavnicah poskusili opredeliti oziroma identificirati izzive, ki preprečujejo hitrejši napredek. Izpostavili so: kako povečati zaupanje v lokalno prebivalstvo in romsko skupnost, ki ni vzpostavljeno na pravi način, da bi se lahko kaj premaknilo naprej, spreminjanje negativnih stališč do Romov, namensko rabo denarja (vezano na socialne transferje), nataliteto, ki je povezana s socialnimi transferji, odgovorno starševstvo, vzgojno nemoč staršev v naselju, odgovornost v smislu lastništva in tudi širše, potrebo po povezovalni instituciji oziroma povezovanju na sploh.

 

V zadnjem delu usmerjene razprave so udeleženci identificirali kriterije za rešitve in kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Ukrepe so udeleženci identificirali po tematikah, ki so se nanašala na urejanje naselij v Mestni občini Novo mesto, spodbujanje odgovornega starševstva, razvijanje samoodgovornosti za bivanje in preživetje, ter na povečanje razumevanja Romov, da bodo soustvarjali učinkovite in smiselne rešitve, na zagotavljanje trajnostnih rešitev in implementacijo dobrih projektov.

 

V nadaljevanju Urad Vlade RS za narodnosti v okviru projekta pripravlja podobno usmerjeno razpravo z Romi in večji skupni lokalni dogodek, na katerega bodo vabljeni vsi deležniki (Mestna občina Novo mesto in relevantne institucije, ki delujejo na njenem območju, civilna družba in Romi).

Usmerjena razprava "Strategija urejanja naselij, kjer živi romsko prebivalstvo v mestni občini Novo mesto".

 

Urad Vlade RS za narodnosti je v okviru projekta Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji z vzpostavitvijo Nacionalne platforme za Rome organiziral usmerjeno razpravo »Strategija urejanja naselij, kjer živi romsko prebivalstvo v Mestni občini Novo mesto«. Razprava je potekala v četrtek, 15. decembra 2016, v prostorih Razvojno izobraževalnega centra v Novem mestu.

 

Usmerjene razprave so se udeležili predstavniki: Mestne občine Novo mesto, Upravne enote novo mesto, Policije, Ministrstva za obrambo RS, Ministrstva za okolje in prostor, Območne geodetske uprave Novo mesto, Finančnega urada Novo mesto, Centra za socialno delo Novo mesto, Razvojno izobraževalnega centra Novo mesto, Razvojnega centra Novo mesto, OŠ Bršljin, OŠ Grm, OŠ Otočec in Zdravstvenega doma Novo mesto.

 

Udeležence razprave sta uvodoma pozdravila in nagovorila direktor Urada Vlade RS za narodnosti, mag. Stanko Baluh, in direktorica občinske uprave Mestne občine Novo mesto, dr. Vida Čadonič Špelič.

Udeleženci razprave so najprej delili izkušnje in informacije o tem, kaj je bilo narejenega od sprejetja Strategije za reševanje romske tematike v Mestni občini Novo mesto, ki je bila sprejeta septembra 2013. Identificirali so konkretne korake oziroma napredek, ki je bil narejen od sprejetja Strategije. Predstavniki Policije so kot posebej uspešen model izpostavili skupno sodelovanje v obliki tako imenovanih varnostnih sosvetov, zaradi česar je v lokalnem okolju zaznati večji občutek varnosti in manj motečih dejavnikov, ki so oteževali sobivanje. Predstavniki Mestne občine Novo mesto so izpostavili dobro sodelovanje in večji pomen romskega svetnika pri delu občine, izboljšanje sodelovanja in večje povezovanje institucij na območju občine, sprejem občinskega prostorskega načrta, prizadevanja za ureditev naselja Žabjak in uspešno zagotovitev komunalne opremljenosti naselja Ruperč Vrh. Kljub temu so izpostavili problem pomanjkanja finančnih sredstev za namene urejanja naselij, kjer živi romsko prebivalstvo. Predstavniki ministrstev so kot pozitivno izpostavili delovanje strokovne skupine na tem področju, ki je delovala v okviru Ministrstva za okolje in prostor, pohvalili so občino Novo mesto za hitro zaznavanje prostorskega vzorca širjenja naselij in za enakopravno obravnavanje romskih naselij.

 

Dr. Vida Čadonič Špelič je poudarila močno zavedanje občine o nujnosti sprememb, ki so potrebne na tem področju, ter o učinkovitih in finančno podprtih ukrepih. Ob tem je posebej izpostavila, da je prišel trenutek, da moramo vsi resno in odgovorno pristopiti k omenjeni tematiki in da se zavežemo, da določene stvari tudi izpeljemo.

 

V drugem sklopu razprave so udeleženci v delavnicah poskusili opredeliti, kaj je tisto, kar nam preprečuje, da ne napredujemo hitreje. Izpostavili so potrebo, da je nujno potrebno nasloviti vprašanje lastništva zemljišč in pristopiti k jasni ureditvi tega vprašanja, da je potrebno razumeti, kaj je lastninska pravica in kaj stavbna pravica, da je nujen predpogoj priprava in sprejem občinskih prostorskih načrtov in da bi bilo potrebno upoštevati dejansko stanje na terenu ter izhajati iz obstoječega stanja na zemljiščih. Ugotovili so, da je nujno potrebno urediti komunalno infrastrukturo v naseljih, še posebej z vidika zagotavljanja varnosti ljudi v naseljih, in da se s čakanjem samo še zvišujejo različna tveganja. Izpostavili so tudi, da moramo, preden se lotimo urejanja, vprašati Rome, kaj si pravzaprav želijo, doseči pa je treba tudi jasno opredelitev pristojnosti države, občin in romskega prebivalstva.

 

V razpravi so se udeleženci dotaknili tudi teme, kakšen bo scenarij čez približno 10 let, če se na tem področju ne bo nič ukrenilo. Vsi so se strinjali, da bo vse več in več težav, ki jih ne bo mogoče obvladovati. Predvideli so, da se bo v občini začela spreminjati struktura prebivalstva, in poudarili, da si ne smemo dovoliti, da bi se ponovno zgodil primer iz Ambrusa iz leta 2006. Vsi udeleženci so bili enotni, da je urejanje na tem področju odgovornost vseh, da se z njim ne sme odlašati in da je potrebno začeti ukrepati že danes.

 

V zadnjem delu usmerjene razprave so udeleženci identificirali vodila (kriterije) za izbor ukrepov in predlagali nekatere ukrepe. Vodila in ukrepe so udeleženci identificirali po tematikah, ki so se nanašala na ureditev lastništva in prijavo prebivališča, na vprašanje usmerjene uporabe socialnih transferjev in na motiviranje romskega prebivalstva ter delo z mladimi.

 

V nadaljevanju Urad Vlade RS za narodnosti v okviru projekta pripravlja podobno usmerjeno razpravo še s predstavniki civilne družbe (Regijska civilna iniciativa, zainteresirani posamezniki, nevladne organizacije, itd.) ter z Romi.

 

DNE, 11.11.2016, JE NA BRDU PRI KRANJU POTEKAL NACIONALNI POSVET "PROSTORSKA UREDITEV OBMOČIJ KJER ŽIVIJO ROMI V REPUBLIKI SLOVENIJI". GRADIVO V PRILOGI:

nacionalni posvet: Prostorska ureditev območij kjer živijo Romi v Republiki Sloveniji.

 

Dne 11.11.2016,  je v dvorani Grandis na Brdu pri Kranju, potekal nacionalni posvet Prostorska ureditev območij kjer živijo Romi v Republiki Sloveniji.

 

Osrednji nagovor je imel predsednik Vlade dr. Miro Cerar, kjer je v svojem nagovoru vsem zbranim izpostavil, da je romska skupnost pomemben del naše družbe. Napovedal je tudi, da si bo vlada vzela čas in nadaljevala napore pri reševanju odprtih vprašanj. Pri tem pa je po njegovi oceni potrebno nujno sodelovanje med državo, lokalnimi skupnostmi in Romi. Po oceni predsednika slovenske vlade je pri soočanju s težavami ključno zagotoviti osnovno infrastrukturo in izobraževanje, da bodo Romi lahko dobili dobre zaposlitve in dobili občutek, da so del družbe v celoti. Zavzel se je, da se skupaj z Uradom za narodnosti in s pomočjo ministrov ter lokalnimi deležniki naredijo premiki na področju lastništva infrastrukture, pa tudi pravne države. Po njegovih besedah se morajo v vse aktivnosti, ki temeljijo na izboljšanju položaja romske skupnosti v Republiki Sloveniji, aktivno vključevati tudi romska skupnost.

 

Republika Slovenija tako uresničuje vsebino mednarodnih predpisov in dokumentov, ki se dotikajo romske tematike ter sodeluje z različnimi mednarodnimi organizacijami v okviru njihovih pobud, priporočil, smernic, predlogov za izboljšanje položaja romske skupnosti.

 

Direktor Urada Republike Slovenije za narodnosti, mag. Stanko Baluh je kot organizator nacionalnega posveta uvodoma pozdravil udeležence, v nadaljevanju je izpostavil projekt Krepitev Nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji z vzpostavitvijo Nacionalne platforme za Rome, izpostavil je cilje projekta in na koncu napovedal usmeritve projektnih aktivnosti za naprej.

 

V prvem delu nacionalnega posveta je svoje razmišljanje o problematiki prepoznavanja prostorskega urejanja področij najprej podal Alojzij Kastelic, župan občine Trebnje. Vejar je trenutno ena najboljše komunalno opremljenih naselij v trebanjski občini, v zadnjih letih sta občina in država vanj investirali kar nekaj sto tisoč evrov. Imajo elektriko, vodo, kanalizacijo, čistilno napravo, javno razsvetljavo in asfaltirano cesto. Projekt so izpeljali država, trebanjski svetniki in Romi, romsko skupnost in trebanjsko občino pa čaka še kar nekaj nalog. Od leta 2009 imajo tudi vrtec. 

 

Luka Ivanič, predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, je predstavil bistvene določbe sedanje normativne ureditev prostorskega urejanja območij in se dotakne predvsem Zakona o urejanju prostora, graditvi objektov in pa Zakona o romski skupnosti. V svojem govoru opredeli ključne gradnike prostorskega načrtovanja in na koncu izpostavi potrebo po nadgradnji obstoječega sistema.

 

Udeležence nacionalnega posveta je nagovorila tudi Vida Hočevar, prebivalka naselja Vejar v občini Trebnje. Predstavila je svojo osebno izkušnjo z legalizacijo objekta, ki pa kot sama pove da do trenutka ukrepa s strani pristojnega inšpektorata ni vedela da del nepremičnine ni bil zazidljiv.

 

Nacionalni posvet  je korak v naprej tej smeri, v smeri uvajanja sprememb po malih korakih, ki s pozitivno motivacijo izboljšuje položaj pripadnikov romske skupnosti.

 

Več slik si lahko ogledate v fotogaleriji.

 

PREDSTAVITEV PROJEKTA «Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji z vzpostavitvijo Nacionalne platforme za Rome » (v nadaljevanju SIFOROMA).

 

 

Dne, 19.9.2016 je v veliki sejni sobi na Gregorčičevi 27 v Ljubljani, potekala predstavitev projekta «Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji z vzpostavitvijo Nacionalne platforme za Rome » (v nadaljevanju SIFOROMA).

 

Na predstavitev so bili vabljeni člani in članice Komisije Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti, predstavniki občin, predstavniki romske skupnosti, nevladne organizacije, akademiki, pristojna ministrstva, vladne službe ter drugi zainteresirani deležniki.

 

Kratkemu uvodnem nagovoru predsednika Komisije Vlade za zaščito romske skupnosti, mag. Stanka Baluha, je sledila predstavitev projekta SIFOROMA v dveh sklopih. Uvodni del je bil namenjen predstavitvi namena programa iz katerega se črpajo evropska sredstva in pa pozivu Evropske Komisije nacionalnim kontaktnim točkam, državam članicam, k prijavi projekta. Drugi sklop je bil namenjen seznanitvi prisotnih s cilji projekta, katere aktivnosti se bodo izvajale, kje, kdaj in kako se bodo aktivnosti izvajale, s ciljnimi skupinami projekta in na koncu s pričakovanimi rezultati.

 

Napovedan je nacionalni posvet, ki bo 11.11.2016 na Brdu pri Kranju.

 

Po končani predstavitvi je sledila kratka razprava o projektu, izkušnjah in dilemah aktualne problematike in kako se bodo predstavniki vključevali v sam projekt.

 

Uvodni dogodek se je zaključil ob 11.30 uri.

 

Skupna ugotovitev je bila, da obstaja velika možnosti sodelovanja, in da lahko inštitucije, vsaka s svojega področja delovanja prispeva košček v mozaik svetovanj, predlogov, pobud ter k iskanju novih rešitev.

 

Prisotni so se strinjali, da gre za kompleksno problematiko, ki zahteva medsebojno povezovanje, sodelovanje in multidisciplinaren pristop pri obravnavi romske problematike v Republiki Sloveniji.

 

Dogodek je del aktivnosti EU in UN, ki jih Evropska komisija v Sloveniji izvaja z namenom približevanja evropskih tem in politik k ciljnim skupinam.