Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

AKTUALNO

 

Pregled izvedenih aktivnosti v okviru projekta Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji preko nadaljevanja in nadgradnje dela Nacionalne platforme za Rome (SIFOROMA2)

 

 

V tem pregledu so navedeni glavni dogodki, ki so bili v okviru nadaljevanja projekta Nacionalne platforme za Rome (Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji preko nadaljevanja in nadgradnje dela Nacionalne platforme za Rome (SIFOROMA2)) izvedeni v letošnjem letu. Poleg navedenih dogodkov so bili za potrebe tekoče in uspešne izvedbe dogodkov izvedeni tudi številni pripravljalni sestanki s posameznimi deležniki in znotraj projektnega tima ter sestanki projektnega tima po izvedenih dogodkih, na katerih se je opravil razmislek o potrebnih nadaljnjih korakih v okviru projekta.

 

Uvodni dogodek (t.i. kick off sestanek) z naslovom »Skupaj smo uspešnejši:prva usmerjena razprava z občinami, kjer živijo Romi, pri razvijanju celovitih pristopov in akcijskih načrtov za vključevanje Romov«,je potekal 15. februarja 2018 v Ljubljani in je bil namenjen predvsem občinam, kjer živijo Romi, in predstavnikom romske skupnosti v mestnih oziroma občinskih svetih. Namen dogodka je bil trojni, in sicer:

 

  • občinam, v katerih živijo Romi, in romskim svetnikom predstaviti projekt in jih seznaniti z možnostmi podpore, ki jo nudi projekt na lokalni ravni.
  • razumeti pomen multidisciplinarnega pristopa ter praktično zasnovanih lokalnih akcijskih načrtov ne le za usklajen in hitrejši napredek na lokalnem nivoju, pač pa tudi kot signal državi o strateški usmeritvi reševanja romske tematike
  • razumeti ključne izzive občin ter izmenjati izkušnje pri urejanju romske tematike kot podlaga za nadaljevanje projekta na lokalnih ravneh.

 

Cilj uvodnega dogodka je bil preko celovitega in multidisciplinarnega pristopa k naslavljanju lokalnih romskih tematik začrtati potek dela in aktivnosti za celotno leto izvajanja projekta.

 

Na uvodnem dogodku projekta je bil kot primer pozitivnega in učinkovitega pristopa ukrepanja in aktivnosti občin predstavljen pristop Občine Trebnje, ki se je na proaktiven način lotila tako urejanja romskega naselja v občini kot tudi pristopa k ukrepom za hitrejšo in boljšo integracijo pripadnikov lokalne romske skupnosti v družbo, in sicer preko ustanovljenega multidisciplinarnega aktiva na lokalni ravni. V multidisciplinarnem aktivu redno aktivno sodeluje tudi predstavnica romske civilne družbe, ki poleg predstavnika romske skupnosti v občinskem svetu predstavlja vez med prebivalci iz romskega naselja in občino oziroma aktivom in prispeva s svojimi izkušnjami, mnenjem in konkretnimi predlogi.

 

Po uvodnem dogodku je bilo vsem občinam, kjer živijo Romi, poslano poročilo z dogodka, občine pa so bile zaprošene, da izrazijo svoj interes za sodelovanje z Uradom Vlade RS za narodnosti v nadaljnjih aktivnostih projekta. Interes so izrazile občine Beltinci, Dobrovnik in Krško.

 

V občini Krško je bil opravljen en (1) fokusni sestanek s predstavniki občine, na katerem je občina ugotovila, da ne potrebuje podpore s strani Urada Vlade RS za narodnosti v okviru projekta, saj naj bi institucije v lokalnem okolju dobro sodelovale, občina pa naj bi že pripravila osnutek strategije reševanja romske problematike v občini, ki naj bi bila sprejeta v tem letu. Občinski svet Občine Krško je dejansko dne 26. 10. 2018 sprejel Strategijo reševanja romske problematike v občini Krško do leta 2022.

 

V občini Beltinci se je skozi dva (2) fokusna sestanka, dva (2) obiska romskega naselja Beltinci in tri (3) usmerjene razprave intenzivno delalo v smeri spodbujanja občine k pripravi konkretnega in realnega lokalnega akcijskega načrta. Občini Beltinci se je tudi nudilo podporo pri oblikovanju aktivnosti, ki bi se v podporo otrokom in družinam izvajale v romskem naselju Beltinci (reševanje izzivov, s katerimi se je soočala t.i. info točka v naselju – prostor, ki ga je zagotovila občina, in bi sčasoma (z napolnitvijo vsebin) lahko prerasel v večnamenski oziroma skupnostni center v naselju). Na zadnjem dogodku v Beltincih, dne 5. 12. 2018, se je oblikoval predlog multidisciplinarnega tima, čigar koordinator bi bila Občina Beltinci. Prav tako je bilo izdelano delovno gradivo, ki lahko služi kot osnutek akcijskega načrta Občine Beltinci za vključevanje Romov v romskem naselju Beltinci.

 

V občini Dobrovnik so bile ugotovljene drugačne potrebe, zato se je skozi usmerjene razprave naslovilo temo vloge izobraževanja pri opolnomočenju romskih otrok in mladih za kasnejše uspešno samostojno življenje in polno vključitev v družbo. Spremljanje razvoja romskih otrok in družin z multidisciplinarnim pristopom je bilo prepoznano kot ključen vzvod za opolnomočenje romskih otrok za samostojno življenje ter aktivno prispevanje skupnosti. Poseben poudarek je bil na vprašanju trendov na področju usmerjanja otrok v šole s prilagojenim programom. Skozi nadaljnjo usmerjeno razpravo se je delalo na vzpostaviti multidisciplinarnega tima in protokolov sodelovanja – s ciljem, da se poiščejo najboljši načini, kako podpreti romske otroke in njihove starše, da se bodo kot odrasli lažje polno vključevali v družbo. Namen multidisciplinarnega tima je kontinuirano spremljanje romskih družin, medsebojno obveščanje in pravočasno celovito ukrepanje, kadar katera koli od pristojnih inštitucij zazna določen izziv oziroma oviro, ki bi lahko preprečevala ali upočasnjevala opolnomočenje romskih otrok za samostojno, odgovorno in zdravo življenje ter prispevek k skupnosti. Koordinator tima je Občina Dobrovnik. Takšen protokol sodelovanja je lahko osnova za oblikovanje celostnega multidisciplinarnega pristopa k romski tematiki, ki ga lahko prevzamejo tudi druga lokalna okolja s podobnimi izzivi.

 

Z namenom vzdrževanja kontinuiranega dialoga z občinami, predstavniki romske skupnosti in drugimi deležniki v naslavljanju prostorske in bivanjske problematike Romov ter s ciljem razumeti pomen multidisciplinarnega pristopa k iskanju učinkovitih rešitev na lokalni ravni, še posebej pa pridobiti mnenja in morebitne dodatne predloge s strani občin in predstavnikov romske skupnosti k predlaganim podpornim ukrepom države, smo oktobra v Ljubljani izvedli še en dogodek. Na dogodku je bilo predstavljeno Zaključno poročilo o delovanju Medresorske delovne skupine za reševanje prostorske problematike Romov, ki ga je na podlagi opravljenega dela pripravila Medresorska delovna skupina za reševanje prostorske problematike Romov (MDS), ki jo je vodilo Ministrstvo za okolje in prostor in ki je z delom zaključila 31. maja 2018. Pri delu MDS so vseskozi aktivno sodelovali predstavniki pristojnih ministrstev in vladnih služb, predstavniki nekaterih občin, na območju katerih so romska naselja, in predstavniki združenj občin. Zaključek posveta je bil, da se na Ministrstvo za okolje in prostor naslovi predlog oziroma pobuda, da se na podlagi opravljene razprave dne 11. oktobra 2018 predlog sklepov vladi dopolni na način, da bo iz sklepov vlade izhajalo, da naj se predlagani ukrepi iz zaključnega poročila začnejo izvajati. Pri tem sta bila kot ključna izpostavljena: ukrep priprave interventnega zakona in oblikovanje vladne projektne pisarne ob dodatnih kadrovskih krepitvah pristojnih resorjev. Urad je dne 22. oktobra 2018 pristojnemu ministrstvu poslal pripombe na predlog vladnega gradiva, dne 14. novembra 2018 pa tudi podrobno poročilo z razprave s predlogi, ki so bili oblikovani na dogodku.

 

8. novembra 2018 smo v Ljubljani izvedli posvet na temo Begov mladoletnih oseb v škodljiva okolja (t.i. prezgodnje poroke) in prisilnih porok romskih otrok. Cilj dogodka je bil odkrito spregovoriti o teh pojavih ter slišati poglede in izkušnje vseh institucij in posameznikov, ki so kakorkoli vključeni v  obravnavo teh pojavov, torej medinstitucionalno in multidisciplinarno. Aktiv regijske koordinacije za obravnavo nasilja v družini pri Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, policija, nekatera okrožna državna tožilstva in nevladne organizacije so tako opozorili na velike težave v praksi. Njihova opozorila so se nanašala zlasti na nujnost opustitve argumentacij in opravičevanja tovrstnih praks pod krinko romske kulture in tradicije, na postavitev zagotavljanja in uresničevanja otrokovih pravic in spoštovanja veljavnih predpisov ter na potrebo po okrepljenem ozaveščanju o posledicah tovrstnih praks vseh ključnih deležnikov. Po posvetu je bilo pripravljeno poročilo o dogodku, v katerem so bili zajeti ključni poudarki plenarnih prispevkov in rezultati dela v skupinah. Poročilo je bilo skupaj s kratkim spletnim vprašalnikom poslano vsem udeležencem dogodka. Udeleženci so celotno idejo in izvedbo usmerjene razprave ocenili kot koristno in potrebno. Izpostavljena je bila odsotnost predstavnikov šolstva in zdravstva ter več romskih predstavnikov. Bil je podan tudi konkreten predlog s strani nevladnih organizacij, da bi se v prihodnje organiziralo regijske posvete na to temo (z multidisciplinarnim pristopom), kar je lahko ena od nadaljnjih aktivnosti v okviru Nacionalne platforme za Rome v naslednjem letu. Po dogodku smo se dne 7. decembra 2018 v ožji sestavi sestali na tretjem skupnem sestanku na to temo ter skupaj opravili premislek o do sedaj izvedenih aktivnostih in ugotovitvah posveta ter se dogovorili o nadaljnjih korakih. Eden od možnih prihodnjih korakov je tudi priprava priročnika (v spletni obliki) po vzoru Priročnika o identifikaciji, pomoči in zaščiti trgovine z ljudmi, ki ga je pripravila Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi leta 2016 ter tudi ozaveščanje samih Romov.

 

V sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije smo izvedli 3 usposabljanja v podporo delu predstavnic in predstavnikov romske skupnosti v občinskih svetih, in sicer 1 usposabljanje v Murski Soboti pred lokalnimi volitvami (usposabljanje za romske svetnike iz JV Slovenije, ki je bilo planirano v Novem mestu je bilo takrat zaradi nezadostne udeležbe odpovedano) ter 1 usposabljanje v Novem mestu in 1 v Murski Soboti z novoizvoljenimi svetniki in svetnicami. Usposabljanja so bila oblikovana na podlagi njihovih izraženih potreb na uvodnem dogodku. Na usposabljanjih so udeleženci pridobili informacije s področja delovanja občin in dela svetnic in svetnikov v občinskih in mestnih svetih. Usposabljanja so bila sicer predvsem namenjena pogovoru z romskimi svetniki in svetnicami o njihovih dosedanjih izkušnjah in izzivih pri njihovem delu. Skozi pogovor in izmenjavo izkušenj ter predloge, ki jih je iz prakse in lastnih izkušenj podala predstavnica Skupnosti občin Slovenije, ki je bila v preteklosti tudi sama predstavnica v občinskem svetu ene od občin, so udeleženci lahko pridobili nova znanja in zelo praktično pomoč pri vsakdanjih izzivih, s katerimi se bodo srečevali pri svojem delu. Je pa dejstvo, da je bila udeležba na usposabljanjih dokaj slaba (usposabljanj se je udeležila približno polovica aktualnih svetnikov) in da je večinoma šlo za tiste predstavnike, ki že tako ali tako uspešno opravljajo svoje naloge in večinoma dobro sodelujejo z občino ter so več ali manj dobro sprejeti tudi med lokalnim romskim prebivalstvom, ki jih je izvolilo.

 

Ker so uspešno delovanje izvoljenih romskih svetnikov in njihova opolnomočenost ključni za uspešno naslavljanje izzivov, s katerimi se srečujejo Romi v posameznih občinah, danes po seji (ob 15.30) v sodelovanju s Forumom romskih svetnikov Slovenije in Zvezo za razvoj romske manjšine Preporod organiziramo srečanje vseh novoizvoljenih romskih svetnikov in svetnic. Namen srečanja je predvsem, da se med seboj spoznajo in povežejo ter se seznanijo z možnostmi usposabljanj za učinkovitejše izvajanje njihovih nalog. Na srečanju bodo prav tako predstavljeni rezultati raziskave z naslovom »Položaj romskega svetnika v Sloveniji in ureditve v svetu«, ki sta jo opravila prof. Andrew Russell (Univerza v Liverpoolu) in dr. Andreja Zevnik (Univerza v Manchestru). Načrtujemo, da bodo na srečanju identificirane tudi naslednje teme oziroma področja, s katerih bodo pripravljena nadaljnja usposabljanja.

 

 

 

 

SKUPNA USMERJENA RAZPRAVA

 

»Skupaj smo uspešnejši:

Begi mladoletnih oseb v škodljiva okolja (prezgodnje poroke) in prisilne poroke romskih otrok«

 

8. november 2018, od 9.00 do 15.00

 

Poročilo o plenarnih prispevkih – rezultatih dela skupin

 

Prodajalna – Ajdovščina 4, Ljubljana

 

 

  1. Ozadje in namen posveta

 

Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo je leta 2014 objavil raziskavo Prisilne poroke romskih deklic. Od objave in predstavitev ugotovitev te raziskave se je sicer začelo krepiti zavedanje pristojnih institucij o potrebi po usklajenem, koordiniranem in predvsem v prid otrok usmerjenem delovanju in odločanju, vendar številni izzivi na tem področju ostajajo.



Cilji usmerjene razprave so bili:

  • odkrito spregovoriti o pojavih t. i. prezgodnjih porok in prisilnih porok romskih deklic in dečkov ter slišati poglede in izkušnje vseh institucij in skupnosti, ki so kakorkoli vključeni v obravnavo teh pojavov,
  • opredeliti vzvode za napredek - za učinkovite intervencije in za sistemsko ter preventivno naslavljanje izzivov z multidisciplinarnim pristopom.

 

Dogodka so se udeležili predstavniki centrov za socialno delo, nevladnih organizacij, policije, tožilstva, sodstva, pristojnih ministrstev, varuha človekovih pravic, zagovornika načela enakosti ter romske skupnosti.
Na dogodku kljub povabilu ni bilo predstavnikov šol in zdravstvenih ustanov – dveh pomembnih deležniških skupin v zadevni tematiki.

 

Dogodek so moderirale mag. Marjeta Novak, certificirana profesionalna moderatorka, Natalija Vrhunc, mag., in Polona Siter Drnovšek.

 

Uvodoma je prisotne nagovoril mag. Stanko Baluh, direktor Urada Vlade RS za narodnosti. Njegov nagovor so prisotni prejeli tudi v mapah z gradivom.

 

Iztočnice za usmerjeno razpravo so prispevali:

 

  • Dubravka Hrovatič, koordinatorica za obravnavo nasilja v družini, Center za socialno delo Dolenjska in Bela krajina,
  • Manuel Vesel, Vinko Stojnšek in Damijan Roškarič iz  Ministrstvo za notranje zadeve – Generalna policijska uprava,
  • Polona Kovač iz Društva Ključ – centra za boj proti trgovini z ljudmi,
  • Natalija Djoković iz Društva Mozaik – društva otrok.

 

  1. Ključni poudarki iz uvodnih predstavitev

 

Pojav prezgodnjih porok in prisilnih porok je prisoten ne le v romskih okoljih, pač pa tudi v nekaterih drugih kulturnih okoljih (npr. albanskem).

 

Tako zaradi večje osveščenosti romskih družin in posledično več prijav, sorazmerno visoke natalitete v romskih družinah, priseljenskih trendov ter vse bolj multikulturne Slovenije in Evrope je to pojav, ki se krepi, ter zahteva ukrepanje tako z učinkovitimi intervencijami kot celovito preventivo.

 

Govorci so si bili enotni, da morajo inštitucije delovati s ciljem varstva otrokovih pravic ter spoštovanja predpisov – ne pa nesprejemljivih ali kaznivih dejanj opravičevati s kulturnimi praksami in tradicijami.

 

Predstavljeni so bili zaskrbljujoči statistični podatki in trendi; kot tudi romski kulturni vzorci razumevanja žensk kot podrejenih moževi družini ter vzgojenih skoraj izključno za vlogi matere in žene. Alarmantno sliko s terena so podali primeri zlorab deklet iz dejanske prakse.


Zgodnje poroke in nosečnosti so zlasti problematične pri deklicah, mlajših od 15 let. V skladu s tradicijo se par znotraj romske skupnosti dojema kot poročen po prvem spolnem odnosu.

 

Medtem ko je bil v preteklosti fokus inštitucij na obravnavi otrok, gre v zadnjem času glavna pozornost romskim staršem, ki nosijo ključni del odgovornosti za bege v škodljiva okolja. Gre za primere tako staršev deklic, ki bege dopuščajo, kot staršev fantov, kamor deklica pribeži: le-ti situacijo odobravajo in ne sodelujejo ali celo zavirajo delovanje inštitucij v smeri vrnitve deklic.

 

Po uvodnih predstavitvah so udeleženci v interdisciplinarno zasnovanih skupinah obravnavali dva tipična primera iz prakse; s poudarkom na vlogi in pristojnosti inštitucij ter na vrzelih v sistemu. Zgodba Melite (primer A)  je predstavljala primer pojava bega deklice v škodljivo okolje in zgodnje poroke, zgodba Lamije (primer B) pa primer prisilne poroke. Oba primera so udeleženci dogodka prejeli v mapah z gradivom.

 

  1. Obravnava primerov iz prakse

 

Primer A - beg v škodljivo okolje z zgodnjo poroko: zgodba Melite

 

V primeru ko 13-letno dekle zbeži k fantu v okolje, ki je zanjo potencialno škodljivo, je postopek odvisen od odziva staršev (a) dekleta in (b) fanta.

 

Če starši deklice zahtevajo njeno vrnitev, potem po prijavi ukrepa policija (zbiranje obvestil, izsleditev deklice, njeno zavarovanje, izročitev skrbstvenemu organu …). Če starši vrnitve ne zahtevajo, potem inštitucije lahko ukrepajo po 192. členu Kazenskega zakonika (zanemarjanje mladoletne osebe).

 

Če starši fanta preprečujejo vrnitev, potem gre za kaznivo dejanje po 190. členu Kazenskega zakonika (odvzem mladoletne osebe).

 

Če starši deklice vrnitve ne zahtevajo, starši fanta pa vrnitve ne preprečujejo, takrat nastopi vrzel – neobstoj zakonske podlage za ukrepanje institucij.

 

V primeru, obravnavanem v razpravi, so dekličini starši vrnitev zahtevali, fantovi pa z inštitucijami niso sodelovali.

 

Policija: Pomembna je čim prejšnja prijava in takojšnje ukrepanje – največ je mogoče narediti v prvih urah po begu deklice; idealno še preden se zgodi spolni akt, ki pomeni poroko. Policija ima zdaj tudi pooblastila, da v primeru suma ogroženosti otroka vstopi v hišo, kjer naj bi se otrok nahajal (pozitivna sprememba, ki je v veljavi od novembra 2017). Policija izsledeno deklico preda skrbstvenemu organu (Centru za socialno delo – CSD).

 

Državno tožilstvo usmerja predkazenski postopek, na pobudo policije podaja predloge za hišno preiskavo ter vloži ustrezni obtožbeni akt. Eden od ključnih dejavnikov je nesorazmerje v starosti med deklico in dečkom. Večje nesorazmerje v starosti (npr. 13 – 17; 14 – 21 …) se interpretira kot kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let (KZ 173./1), ter odvzema mladoletne osebe (KZ 190./1).


Osnovna naloga centra za socialno delo je zagotovitev varnosti otroka. Pomemben je pogovor z deklico in starši, v katerem se ugotovijo dejanske družinske razmere, v katerih deklica živi. Če se po preverbi izkaže, da so družinske razmere za deklico primerne, potem se deklico vrne izvorni družini; v nasprotnem primeru se ji poišče namestitev v kriznem centru. Nadalje CSD skliče multidisciplinarni tim, ki izdela in izvede načrt psihosocialne pomoči otroku. Prav tako je pomembno delo z obema vpletenima družinama, da se situacija ne bi ponovila.

 

Šola je lahko ena od prvih institucij, ki zazna spremembo – odsotnost deklice od pouka –, kar je lahko signal za ukrepanje. V primeru da se deklica po begu vrne nazaj v domače okolje, ima šola pomemben vpliv na nadaljnje vedenje deklice. Pomembna je takojšnja vključitev deklice nazaj v šolski sistem. Šola mora deklici nuditi vso potrebno podporo za vrnitev v proces šolanja in preprečiti dodatno stigmatizacijo zaradi bega (tako s strani šolskega osebja kot otrok), ki bi negativno vplivala na motivacijo deklice za obiskovanje pouka.


Nevladne organizacije, ki so si na terenu pridobile zaupanje romskih otrok, lahko prispevajo zaupnika – sočutno osebo, ki preko zaupnih pogovorov pozitivno vpliva na deklico ter s tem zmanjša vpliv fanta in njegove družine na dekličine odločitve. Zaupnik je lahko tudi iz romske skupnosti. Lahko je starejša oseba, do katere deklica čuti spoštovanje; to je še ena možnost, kako zmanjšati vpliv fanta in njegove družine na dekličine odločitve.

 

V dotičnem primeru je potrebno raziskati tudi vlogo romske posrednice, ki v naselje dovaža mlade fante iz drugih naselij, da bi si našli potencialne neveste. Policija razišče, ali imajo njeni motivi elemente kaznivih dejanj.

 

Primer B - prisilna poroka in trgovina z ljudmi: zgodba Lamije

 

Drugi podani primer opisuje deklico, ki je bila kot 16-letnica prvič prodana za ženo in napeljana k prostituciji, zaradi česar je pobegnila na policijo. Kot mladoletno osebo so jo vrnili staršem, ti pa so jo prodali drugi družini, ki jo je fizično in psihično zlorabljala, vse dokler ni  ponovno zbežala na policijo. Primer se je odvijal v mednarodnem okolju na relaciji Makedonija, Italija, Nemčija in Slovenija.


Na podlagi prijave policiji steče predkazenski postopek zaradi suma kaznivih dejanj. Policija poudarja pomen usposobljenosti policista, ki ima prvi stik z žrtvijo, za ustrezno vodenje pogovora, saj je žrtev velikokrat zaradi preživetih travm nezmožna jasnega izražanja. Neustrezen odnos predstavnikov inštitucij lahko prepreči nadaljnje sodelovanje žrtve v postopku.


Državno tožilstvo sproži pregon in usmerja predkazenski postopek.

 
Center za socialno delo ima nalogo zavarovati žrtev z namestitvijo v krizni center in izdelati načrt pomoči z multidisciplinarnim pristopom.

 

Udeleženci so identificirali tudi inštitucije in posameznike, ki bi lahko že v zgodnejših fazah zaznali sume na kazniva dejanja in ustrezno ukrepale:

  • šola zaradi izostanka od pouka,
  • zdravnik (spremljanje nosečnosti in ugotovitev vzrokov za splav) in zobozdravnik  (znaki fizičnega nasilja),
  • sosedje (znaki fizičnega nasilja),
  • upravna enota ob izdajanju dokumentov,
  • romska skupnost.

 

Med ključnimi akterji v preventivnem delovanju so poleg šol in drugih izobraževalnih ustanov (ljudske univerze, večnamenski romski centri itd.) ter nevladnih organizacij prepoznane romske skupnosti – npr. eno takšnih društev je Društvo za podporo mladim Romom v Mariboru, ki lahko otroke in mladostnike osvešča o drugih življenjskih opcijah (širših od tradicionalne vloge romske ženske, ki je osredotočena na ženo in mati) in jih podpira v formalnem in neformalnem izobraževanju.

 

  1. Vzvodi za večjo učinkovitost inštitucij in medinstitucionalnega sodelovanja

 

Na podlagi obravnavanih študij primerov in preteklih delovnih izkušenj so predstavniki prisotnih inštitucij  identificirali področja in pristope, ki bi pripomogli k bolj učinkovitemu delovanju tako pri intervencijah kot preventivi.

 

Večkrat je bilo poudarjeno, da obravnava zgodnjih porok zahteva specifično znanje in spretnosti, poznavanje razmer, usposobljenost in motiviranost strokovnih delavcev, saj mnoga romska naselja – zlasti tista, ki jih zaznamujejo izredno slabe bivanjske razmere – funkcionirajo kot »država v državi«; z normami razmišljanja in vedenja, ki so mnogim strokovnim delavcem znotraj inštitucij nepoznane in nedoumljive. Posledica nepoznavanja razmer na terenu je lahko neustrezno, neučinkovito ali pomanjkljivo ukrepanje.

 

 

Policija

 

Kako smo kot inštitucija lahko bolj učinkoviti pri intervencijskem ukrepanju?

 

  • Vzpostavitev načina/sistema obravnave najbolj občutljivih primerov (dežurstva, katalog kaznivih dejanj, ekipa strokovnjakov).
  • Okrepiti usposabljanja in izobraževanja policistov za delo z žrtvami in ranljivimi skupinami.
  • »Prva prijava« oziroma izpoved žrtve pridobi večjo procesno/dokazno vrednost.

 

Sodelovanje s katerimi inštitucijami/skupnostmi želimo še izboljšati za boljše intervencijsko ukrepanje?

 

  • Sodelovanje z okrožnimi državnimi tožilstvi: okrepljene vezi in skupna usposabljanja.
  • Okrepiti in presegati omejitve v sodelovanju z institucijami: npr. izboljšati sodelovanje z NVO.
  • Povečati obojestransko sodelovanje z legitimnimi predstavniki romske, albanske in ostalih skupnosti (za razvoj večje odgovornosti s strani romske skupnosti).

 

Kako smo kot inštitucija lahko bolj učinkoviti v preventivi?

 

  • Okrepiti policijsko delo v skupnosti à ozaveščanje, varnostni sosveti, sestanki, neformalni razgovori in svetovanje.

 

Sodelovanje s katerimi inštitucijami/skupnostmi želimo še izboljšati za boljše preventivno delovanje?

 

  • Lokalne skupnosti à komisije, varnostni sveti (kjer še ni vzpostavljeno).
  • Generalna prevencija (kaznovalna politika).

 

 

 

Centri za socialno delo

 

Kako smo kot inštitucija lahko bolj učinkoviti pri intervencijskem ukrepanju?

 

  • Hitrejša odzivnost.
  • Stiska kot priložnost za spremembe oziroma za umik iz škodljivega okolja.
  • Mladostniku zagotoviti zaupno osebo (nekoga s CSD, ki ne vodi postopka).

 

Sodelovanje s katerimi inštitucijami/skupnostmi želimo še izboljšati za boljše intervencijsko ukrepanje?

 

  • Sodelovanje različnih inštitucij za skupni cilj (hitra izmenjava informacij).
  • Sankcije za družino, ki sprejme mladoletnega otroka brez soglasja staršev (uvesti novo kaznivo dejanje; prepoved približevanja; sostorilstvo).
  • Zdravstvena skrb: obvezni pregledi pri ginekologu.

 

Kako smo kot inštitucija lahko bolj učinkoviti v preventivi?

 

Kaj potrebujemo?

 

  • Informacije o dejanski situaciji na terenu ter ugotavljanje potreb Romov (raziskave, analize, ...).
  • Delo na terenu (več usposobljenih kadrov).
  • Dobro poznavanje svojih pristojnosti in vsaj okvirno pristojnosti drugih.
  • Dosledno izvajanje zakonodaje.
  • Identificirati in oblikovati potrebne manjkajoče sankcije; zlasti glede odgovornosti staršev pri zgodnjih porokah.
  • Priprava ustreznih programov, če jih ni, in pridobivanje/zagotavljanje sredstev za delovanje kot tudi drugih potrebnih sredstev (za prostore, idr.). Programi, ki že obstajajo (Večnamenski romski centri in romski aktivatorji; Kher šu beši), so pozitiven zgled.
  • Močna preventiva na vseh področjih (zagotoviti sredstva, kadre, prostore, ...).
  • Strategija države pri urejanju bivalnih razmer; getoizacija ni rešitev.
  • Zaupanje med vsemi sodelujočimi (še vedno se dogaja, da zaupanja ni).
  • K sodelovanju pritegniti Rome. Kako? Dober način je zaposlovanje Romov preko javnih del, vendar bi bilo potrebno pogoje, ki so neživljenjski, spremeniti. Zdaj je npr. pogoj, da ima Rom končano osnovno šolo. Nasploh poenostaviti administrativne zahteve.
  • Poenostaviti razpise (manj togi in administrativni – manj obrazcev); optimalno bi razpise pripravljali skupaj tako pripravljavci (ministrstva oz. lokalna skupnost) kot izvajalci. Delo CSD bi bilo močno olajšano, če bi ministrstvo (MDDSZ) s svojo ekipo pripravilo razpis in bi bil CSD samo izvajalec.

 

Sodelovanje s katerimi inštitucijami/skupnostmi želimo še izboljšati za boljše preventivno delovanje?

 

  • Z romskimi starši; z namenom, da otroci dokončajo osnovno šolo, kajti izobrazba je ključni vzvod za spremembo življenjskih vzorcev.
  • Z ministrstvi in lokalno skupnostjo pri pripravi in kandidiranju na razpise.
  • Z občino.
  • Na sploh vključevanje Romov v oblike pomoči (npr. občina opusti plačilo komunalnega prispevka Romom, ti pa pomagajo graditi hiše).

 

 

 

Državno tožilstvo

 

Kako smo kot inštitucija lahko bolj učinkoviti pri intervencijskem ukrepanju?

 

  • Usmerjanje predkazenskega postopka.
  • Sodelovanje s policijo pri nujnih ukrepih: AP, pripori, ...
  • Sodelovanje s CSD pri konkretnih primerih.
  • Dosleden pregon Romov pri zanemarjanju mladoletne osebe, kadar otroci ne obiskujejo obveznega šolstva.

 

Sodelovanje s katerimi inštitucijami/skupnostmi želimo še izboljšati za boljše intervencijsko ukrepanje?

 

  • Sodelovanje s CSD pri konkretnih primerih.
  • S policijo.

 

Kako smo kot inštitucija lahko bolj učinkoviti v preventivi?

 

  • Specializacija sodnikov.
  • V zvezi z zunajzakonskimi skupnostmi med mladoletniki preučiti, ali je potreba po novi inkriminaciji po vzoru Italije, Srbije.
  • Strokovno izobraževanje (Center za izobraževanje v pravosodju) z namenom seznanitve s posebnostmi romske skupnosti.
  • Specializacija tožilcev in sodnikov za celoten spekter kaznivih dejanj s sorodno problematiko.
  • Izobraževanja z multidisciplinarnim pristopom.
  • Sprejem Zakona o mladoletnem prestopništvu.
  • Izobraževanje o specifikah romske populacije à ne sodelujejo v alternativnih oblikah prestajanja kazni.


Sodelovanje s katerimi inštitucijami/skupnostmi želimo še izboljšati za boljše preventivno delovanje?

 

  • Sodelovanje med pristojnimi ministrstvi.
  • Zaupanje znotraj tožilstva.

 

Sodstvo

 

Kako smo kot inštitucija lahko bolj učinkoviti pri intervencijskem ukrepanju?

 

  • Premislek o naboru sankcij: ali je potrebno nabor sankcij povečati v podporo učinkovitemu ukrepanju.
  • Spremljanje ter svetovanje v postopku.

 

Kako smo kot inštitucija lahko bolj učinkoviti v preventivi?

 

  • Specializacija za obravnavo specifičnih problematik, kot so zgodnje poroke.
  • Boljše poznavanje terena; tudi preko več sodelovanja z NVO – kot podlaga za ustrezne ukrepe.
  • Obvezna izobraževanja na področju kazenskih dejanj z elementi nasilja (v družini, spolnega, ...).
  • Medsektorsko povezovanje pri pripravi in načrtovanju aktivnosti.

 

Sodelovanje s katerimi inštitucijami/skupnostmi želimo še izboljšati za boljše preventivno delovanje?

 

  • Sodelovanje med pristojnimi ministrstvi.
  • Zaupanje znotraj sodstva.

 

Nevladne organizacije

 

Kako smo kot inštitucija lahko bolj učinkoviti pri intervencijskem ukrepanju?

 

  • Medsebojno obveščanje med NVO, več povezovanja, partnerstva v projektih.
  • Podpora znotraj posamezne organizacije (intervizija, supervizija, psihoterapija).
  • Predlog Uradu za narodnosti za organizacijo regijskih posvetov.
  • Odprava pomanjkljivosti, kot so: ne vključevanje posameznih NVO pri sodelovanju s policijo in CSD; ni utečenih protokolov sodelovanja, ki vključujejo NVO.

 

Sodelovanje s katerimi inštitucijami/skupnostmi želimo še izboljšati za boljše intervencijsko ukrepanje?

 

  • Izboljšanje sodelovanja z zdravstvenimi inštitucijami (skupna skrb za otroke: od zagotovitve cepljenja do drugih temeljnih zdravstvenih storitev, ki so jih deležni slovenski otroci).
  • Sodelovanje z romskimi koordinatorji ter večnamenskimi centri.
  • Skupna izobraževanja v regijah, ki imajo mdr. za cilj tudi ustvarjanje in krepitev močnih in odzivnih lokalnih mrež za učinkovito ukrepanje in uspešno preventivo.
  • Boljše sodelovanje s pristojnimi ministrstvi.
  • Organizacija izobraževanj, v katerih se skupaj učijo in izmenjujejo izkušnje predstavniki različnih sektorjev.

 

Izobraževalne inštitucije

 

Kako smo kot inštitucija lahko bolj učinkoviti pri intervencijskem ukrepanju?

 

  • Poglobljeno spremljanje družin in mladostnikov.
  • Takojšnje ukrepanje: obveščanje CSD in policije.

 

Sodelovanje s katerimi inštitucijami/skupnostmi želimo še izboljšati za boljše intervencijsko ukrepanje?

 

  • Sodelovanje s policijo in CSD ter oblikovanje skupnih timov.

 

Kako smo kot inštitucija lahko bolj učinkoviti v preventivi?

 

  • Usposabljanje izobraževalcev.
  • Ozaveščanje na terenu.
  • Vključevanje romske, lokalne in širše skupnosti v naslavljanje problematike.

 

Sodelovanje s katerimi inštitucijami/skupnostmi želimo še izboljšati za boljše preventivno delovanje?

 

  • Sodelovanje z NVO.

 

 

 

Ministrstva

 

Kako smo kot inštitucija lahko bolj učinkoviti v preventivi?

 

  • Okrepljeno sodelovanje z NVO in terenom.
  • Več medresorskega sodelovanja, torej sodelovanja med pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami.
  • Več zaupanja med resorji in institucijami več iskrenih prizadevanj in zavzetosti za pripravo in izvajanje ukrepov v dobrobit romske skupnosti.

 

Sodelovanje s katerimi inštitucijami/skupnostmi želimo še izboljšati za boljše preventivno delovanje?

 

  • Ostalimi pristojnimi ministrstvi, zlasti Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Nevladnimi organizacijami in organizacijami na terenu.
  • Romsko skupnostjo.
  • Pristojnimi institucijami na terenu (CSD, Policija idr.).

 

Romska skupnost

 

Predstavnici romske skupnosti sta se zavzeli za ničelno toleranco inštitucij do kaznivih dejanj. Po njunih besedah je preventiva pomembna, a ne zadostna. Globoko ukoreninjene navade, ki so v škodo zdravemu razvoju otrok (zlasti deklic, mlajših od 15 let), je mogoče izkoreniniti le z doslednim sankcioniranjem; dokler romska skupnost ne dobi tega signala s strani vseh pristojnih inštitucij, svojih praks ne bo spremenila.

 

  1. Ključne ugotovitve ter kako naprej

 

Zaradi kompleksnosti in občutljivosti problematike zgodnjih in prisilnih porok je potrebno premišljeno, celovito in učinkovito ukrepanje tako na ravni intervencije kot preventive.

 

Za učinkovito sistemsko naslavljanje problematike je potreben koordinator, ki bo povezal ključne pristojne inštitucije z namenom (a) identificiranja vrzeli in izboljšav v intervencijskih postopkih (kot npr. preučitev možnosti opredelitve novih kaznivih dejanj za neodgovorno ravnanje staršev deklic in fantov, ki odobravajo prisilne poroke ali zgodnje poroke brez elementov prisile) in (b) celovite preventive.

 

Vsaka od inštitucij mora poznati svojo vlogo in pristojnosti znotraj sistema in jih tudi dosledno izvajati. Glede na kompleksnost problematike se izpostavlja potreba po dodatnih kadrih – zlasti na centrih za socialno delo, ki imajo tozadevno največ pristojnosti in dolžnosti.

 

Ker je problematika zgodnjih porok kompleksna in občutljiva, je pomembno intenzivno osveščanje, motiviranje, izobraževanje in usposabljanje vseh pristojnih strokovnih delavcev – zlasti za razumevanje kulturnega ozadja in miselnosti v romskih skupnostih ter posledic, ki jih imajo te prakse za razvoj otrok in mladostnikov. Najbolj se obnese interdisciplinarni pristop v izobraževanju, saj s tem različni deležniki uvidijo svojo vlogo – svoj košček v mozaiku in pa medsebojna odvisnost in povezanost vseh deležnikov. Preko tovrstnega pristopa deležniki bolje razumejo vloge, pristojnosti in izzive drugih institucij in okrepijo vezi, ki kasneje olajšajo sodelovanje na terenu.

 

Ključni vzvod za napredek je tudi pridobitev sodelovanja romske skupnosti. Zanje je tematika prezgodnjih in prisilnih porok večinoma še vedno tabu, saj trči ob globoko zakoreninjene poglede na vlogo ženske v družbi.

 

Prav tako je v nadaljnjo naslavljanje problematike nujno vključiti šole in zdravstvene ustanove. Obe inštituciji imata reden stik z mladimi in lahko zato hitro prepoznata znake, ki kažejo na možnost ali obstoj tveganih ali škodljivih vedenj (npr. izostanek od pouka, znake fizičnega nasilja, zgodnje nosečnosti itd.); pomembna pa je tudi njuna vloga pri osveščanju romskih staršev in tudi otrok.

 

Poleg sistemskega naslavljanja problematike je pomembno tudi regijsko in/ali lokalno povezovanje ključnih inštitucij tako za uspešno preventivno kot intervencijsko delovanje, in sicer z jasno razdelanimi protokoli sodelovanja. Vsaka regija in vsako romsko naselje ima namreč svoje specifike, zato je poznavanje dejanskih razmer na terenu, in iz njih izhajajoče ustrezno ukrepanje, izredno pomembno. Zlasti je pomembna vzpostavitev zaupanja med državnimi inštitucijami in nevladnimi organizacijami, ki so si skozi delo na terenu pridobile zaupanje romske skupnosti; le-to pa je predpogoj za kakršno koli konstruktivno sodelovanje.

 

Eden od naslednjih možnih korakov je tudi izdelava priročnika po vzoru Priročnika o identifikaciji, pomoči in zaščiti trgovine z ljudmi, kot ga je leta 2016 pripravila Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi.

 

Urad Vlade RS za narodnosti je v zaključku ponovil svojo zavezanost, da se razprava o potrebnih nadaljnjih aktivnostih in ukrepih za naslavljanje problematike prezgodnjih in prisilnih porok nadaljuje. Izrazil je pripravljenost za nadaljnje aktivnosti, preko katerih se bo odpiral prostor za dialog in izmenjavo izkušenj ter znanja, hkrati pa tudi za naslednje ukrepe. Udeležence je seznanil, da bodo po posvetu prejeli poročilo o dogodku, skupaj z ostalimi gradivi. Udeleženci bodo po dogodku tudi povabljeni, da predlagajo dodatne predloge in nadaljnje korake ter podajo ostale informacije, ki bi lahko bile koristne v zvezi z obravnavano tematiko. Poročilu bo torej priložen kratek evalvacijski vprašalnik. Vse naslednje konkretne aktivnosti bodo zasnovane na podlagi ugotovitev in zaključkov današnjega posveta kot tudi odzivov, ki jih bo urad prejel na evalvacijski vprašalnik.

 

 

 

Zapisali: mag. Marjeta Novak in Natalija Vrhunc, mag.

 

 

 

 

 

 

 

 

SKUPNA USMERJENA RAZPRAVA

 

»Skupaj smo uspešnejši:

 

predstavitev Zaključnega poročila o delovanju Medresorske delovne skupine za reševanje prostorske problematike Romov in razprava o predlogih podpornih ukrepov države«,

 

11. oktober  2018  od 8.3013.00

 

Ljubljana, Center Kult316

 

Namen dogodka

 

Namen dogodka je bil:

  • vzdrževati kontinuiran dialog z občinami, predstavniki romske skupnosti in drugimi deležniki v naslavljanju prostorske in bivanjske problematike Romo – na lokalni in državni ravni,
  • razumeti pomen multidisciplinarnega pristopa k iskanju učinkovitih rešitev na lokalni ravni,
  • pridobiti mnenja in morebitne dodatne predloge s strani občin in drugih deležnikov k predlaganim podpornim ukrepom države, predstavljenim v Zaključnem poročilu o delovanju Medresorske delovne skupine za reševanje prostorske problematike Romov.

 

Udeleženci dogodka

 

Dogodka so se udeležili predstavniki občin (Novo mesto, Kočevje, Beltinci, Črnomelj, Rogašovci, Trebnje, Ribnica), romskih organizacij (Svet romske skupnosti Republike Slovenije), nevladnih organizacij (Amnesty International Slovenije), zagovorniških ustanov (Varuh človekovih pravic Republike Slovenije; Zagovornik načela enakosti), ministrstev (Ministrstvo za okolje in prostor; Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Ministrstvo za infrastrukturo; Ministrstvo za notranje zadeve - Policija), Urada za narodnosti in predstavnika romske skupnosti v občinskih svetih (Lendava, Novo mesto).

 

Dogodek sta moderirali mag. Marjeta Novak, certificirana profesionalna moderatorka, in Natalija Vrhunc, mag.

 

Uvodni del

 

V uvodnem delu so bili udeleženci povabljeni k razmisleku o tem, kakšne bodo razmere v romskih naseljih čez 10 let, če ne bo odločnega ukrepanja na državni in lokalni ravni glede urejanja prostorske in bivanjske problematike v romskih naseljih. Predstavniki občin, romskih skupnosti  ter  inštitucij, ki so aktivne na terenu (in poznajo dejanske razmere), so izpostavili naslednje posledice neukrepanja občin in države:

  • Nazadovanje v romskih skupnostih za 20 do 30 let: posledica visoke natalitete so vse številnejše družine, medtem ko so mnoga naselja že danes prenatrpana, širitev pa marsikje ni mogoča ali zaželena.
  • Zaradi večjega števila ljudi se bodo črne gradnje širile.
  • Zaradi neurejenih razmer mladi ne bodo imeli izobrazbe in dela in posledično ne pozitivne identitete. Vse to bo še večji izziv za socialno politiko in še večje breme za socialno blagajno.
  • Prenapolnjena naselja bodo predstavljala vse večja zdravstvena tveganja in dodatno breme za  zdravstveni proračun.
  • Zaradi neurejenih in prepolnih naselij, porasta družinskih sporov ter pomanjkanja integracije se bodo poslabšale varnostne razmere.
  • Sedanje neukrepanje prenaša večje breme na nadaljnje generacije odločevalcev na lokalni in državni ravni, ki se bodo spopadale s še težjimi razmerami.  

 

Generalna direktorica Direktorata za  prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor ter predstavnik občine Novo mesto sta poudarila, da je fizična urejenost romskih naselij samo en vidik celovitega naslavljanja tematike: ključna je tudi socialna politika v podporo opolnomočenju Romov (v podporo izobraževanju, zaposlovanju, opismenjevanju, ozaveščanju …).

 

Predstavitev poročila Medresorske delovne skupine za reševanje prostorske problematike Romov in usmerjena razprava o njenem opravljenem delu

 

Barbara Radovan, generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor ter vodja Medresorske delovne skupine za reševanje prostorske problematike Romov (MDS), je predstavila delo MDS.

 

Medresorsko delovno skupino za reševanje prostorske problematike Romov je ustanovila Vlada RS s sklepom št. 01201-5/2017/6 dne 11. 5. 2017; s svojim delom je skupina zaključila 31. 5. 2018.

 

Cilj dela medresorske delovne skupine je bil predvsem izboljšanje bivalnih razmer v romskih naseljih, njene naloge pa so bile:

  • priprava pregleda stanja prostorske problematike po posameznih romskih naseljih v Sloveniji;
  • priprava pregleda in analize dobrih praks urejanja prostorske problematike in bivalnih razmer Romov;
  • priprava predloga ukrepov (zakonodajnih, organizacijskih, finančnih, ipd.) za ureditev prostorske problematike in izboljšanje bivalnih razmer Romov;
  • druge naloge.

 

Medresorsko delovno skupino so sestavljali predstavniki:

  • Ministrstva za okolje in prostor,
  • Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije,
  • Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti,
  • Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo,
  • Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter
  • Ministrstva za javno upravo.

 

Na sestanke medresorske delovne skupine so bili redno vabljeni tudi predstavniki:

  • Sveta romske skupnosti Republike Slovenije,
  • Zveze Romov Slovenije,
  • Komisije Vlade RS za zaščito romske skupnosti,
  • Skupnosti občin Slovenije ter
  • Združenja mestnih občin Slovenije.


Vabljeni predstavniki so imeli zagotovljeno možnost za aktivno sodelovanje pri oblikovanju predlogov ukrepov. Kljub več vabilom k sodelovanju predstavniki romskih organizacij in skupnosti niso sodelovali na nobenem srečanju MDS.

 

Vodja MDS je poudarila, da je za učinkovito naslavljanje kompleksne tematike nujno sodelovanje vertikalno in horizontalno, z aktivno vključenostjo vseh treh stebrov: odločevalcev na državni ravni, odločevalcev na lokalni ravni in predstavnikov Romov. Pojasnila je tudi, da je nadaljnja realizacija predlaganih ukrepov v zaključnem poročilu MDS prepuščena vladi.

 

Vsi prisotni na razpravi 11. 10. 2018 so zaključno poročilo MDS prejeli skupaj z vabilom na dogodek.

 

Vodja MDS je v predstavitvi na kratko povzela rezultate dela MDS:

  • pregled stanja prostorske problematike po posameznih romskih naseljih v Sloveniji,
  • pregled in analiza dobrih praks urejanja prostorske problematike in bivalnih razmer Romov,
  • predlog zakonodajnih, organizacijskih in finančnih ukrepov za ureditev prostorske problematike in izboljšanje bivalnih razmer Romov,
  • predlog področij urejanja romskih naselij z aktivnostmi, zakonsko podlago in predlogi podpornih ukrepov.

 

Usmerjena razprava o predlogih podpornih ukrepov države

 

Medresorska delovna skupina je ocenila, da so v prihodnje za pomoč občinam in romski skupnosti potrebni zakonodajni, organizacijski in finančni podporni ukrepi države.

 

Predlagani zakonodajni podporni ukrepi države:

  • vzpostavitev pregleda stanja prostorske problematike;
  • določitev minimalnega stanovanjskega standarda;
  • preveritev in oblikovanje sistemskih rešitev za vključitev reševanja bivanjske problematike v socialno politiko;
  • priprava in sprejetje posebnega zakona za interventno urejanje romskih naselij.

 

Predlagani organizacijski podporni ukrepi države:

  • vzpostavitev stalnih koordinacijskih delovnih teles;
  • koordinacija in krepitev nevladnih organizacij za delo v romskih naseljih.

 

Predlagani finančni podporni ukrepi države:

  • povezava državnih finančnih sredstev, ki so namenjena za sofinanciranje občin pri izgradnji komunalne infrastrukture v romskih naseljih, s finančnimi sredstvi Evropske skupnosti.

 

Udeleženci so v fokusiranih skupinah razpravljali o posamičnih ukrepih, podali svoj odziv in predlagali dopolnitve/spremembe.

 

 

  1. Vzpostavitev pregleda stanja prostorske problematike po posameznih romskih naseljih v Sloveniji (pregled stanja) kot enotne, ustrezno sistemizirane, periodično izvajane in metodološko usklajene zbirke podatkov, ki se bo uporabljala za pripravo kakovostnih ukrepov, njihovo ovrednotenje in poročanje o uspešnosti reševanja prostorske problematike Romov.

 

Udeleženci ukrep ocenjujejo kot odličen in potreben. Doslej se je vsaka občina znašla po svoje – sistemski okvir je potreben, četudi je izredno kompleksen (katere podatke in kako zbirati; varstvo osebnih podatkov; kako določiti status  in stanje objekta; kako pridobiti sodelovanje Romov za zbiranje potencialno občutljivih podatkov …).

 

Ustrezen pregled stanja, ki odraža stanje na terenu, je ključen za pripravo ukrepov, vključenih v Nacionalni program ukrepov Vlade RS za Rome (NPUR). Periodično bi ga bilo treba posodabljati. Ko se bodo oblikovali novi svežnji ukrepov, bo torej treba izhajati iz posodobljenih podatkov s terena


V podporo učinkovitosti spremljanja učinkov ukrepov udeleženci predlagajo integralnost zbirke podatkov o stanju prostorske problematike z drugimi podatki (vključno s tajnimi in zaprtimi zbirkami podatkov) kot npr. o izobraženosti, zaposlenosti, socialnih transferjih itd. To utemeljujejo z argumenti, da so lahko v nasprotnem primeru vložki v infrastrukturo zelo veliki, a s slabimi učinki, saj ti niso sledljivi. Udeleženci si niso bili enotni o tem, kako močno posegati v osebne podatke in katere podatke o pripadnikih romske skupnosti je treba zbirati poleg tistih, ki so potrebni za prikaz stanja prostorske problematike posameznih romskih naseli. S tem v zvezi so izrazili pomisleke o nesorazmernosti obsega podatkov, ki bi se zbirali (izobrazba, zaposlenost, socialni transferji ipd.), s samim namenom zbiranja, kot tudi pomisleke o tem, da bi se takšni podatki zbirali in tovrstne obsežne zbirke podatkov oblikovale zgolj za romsko skupnost. Opozorili so tudi, da bi šlo v primerih zbiranj podatkov o socialnih transferih, zaposlenosti in stopnji izobrazbe za zbiranje osebnih podatkov, za kar je potrebna izrecna zakonska podlaga. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi stališča Informacijske pooblaščenke.

 

  1. Določitev minimalnega stanovanjskega standarda

 

Ukrep je načeloma sporen, saj sproža diskriminacijo – nižanje stanovanjskih standardov za specifično skupino prebivalstva, torej Rome.

 

Zavedajoč se velikega prepada med dejanskim stanjem na terenu (ko npr. romska družina s po 7 člani živi v prikolici brez vode in elektrike) in standardom primernih stanovanj je razmislek o nujnih rešitvah v smeri začasnih minimalnih standardov vendarle smiseln – a to ne sme postati dolgoročna rešitev (tveganje za to pa, sodeč iz prakse, obstaja).

 

Dolgoročno je potrebno zagotoviti enake minimalne stanovanjske standarde vsem prebivalcem.

 

  1. Vzpostavitev stalnih koordinacijskih delovnih teles

 

Udeleženci predlagajo vzpostavitev stalnih multidisciplinarnih koordinacijskih delovnih teles (SKDT) na 2 nivojih:

  • državni nivo,
  • lokalni/regijski nivo.

 

Za to je pomembna odločna podpora vlade (politična volja).

 

SKDT bodo operativna le, če bodo imela pooblastila za odrejanje ukrepov na državni in lokalni ravni.

Opredeliti je potrebno načine izvedbe vzpostavitve SKDT (konkretni koraki).

 

V SKDT naj bo vključeno zadostno število strokovnih delavcev, ki so:

  • kompetentni,
  • imajo potrebne vire za delo in
  • so motivirani za sodelovanje.

 

Za uspešnost delovanja v tako kompleksni problematiki je potrebna afiniteta in motiviranost pristojnih javnih uslužbencev za razrešitev problematike. Če afinitete za to kompleksno delo ni (ter če javni uslužbenci namesto iz razumevanja dejanskega stanja in potreb  pri svojem delu izhajajo iz predsodkov in stereotipov),  potem taki delavci predstavljajo oviro v multidisciplinarnem pristopu in dialogu.

 

V podporo večji motiviranosti udeleženci predlagajo usposabljanje javnih uslužbencev za delo z ranljivimi skupinami.

 

Vključiti je potrebno tudi Rome, pridobiti njihovo pripravljenost in jih za delo v SKDT ustrezno pripraviti ter usposobiti.

 

  1. Preveritev in oblikovanje sistemskih rešitev za vključitev reševanja bivanjske problematike v socialno politiko

 

V bodoče je v multidisciplinarni pristop na državnem nivoju na tem področju nujno potrebno vključiti predstavnike Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.


Udeleženci ocenjujejo ukrep kot zelo pomemben. Hkrati se zavedajo izjemne kompleksnosti področja socialne politike. Za znaten napredek bo potrebna medresorska uskladitev predlaganih področij ukrepov na sistemskem nivoju, vključno s potrebnimi zakonodajnimi spremembami (npr. zakonodaja s področja varstva otrok).

 

Med ključnimi izzivi na področju socialne politike so:

  • marsikdaj neracionalna in nenamenska raba socialnih transferjev s strani romskih prejemnikov, ki živijo v težkih socialnih razmerah: otroški dodatki se ne porabljajo za osnovne potrebe otrok (kot npr. obleka, obutev, kakovostna hrana, šolske potrebščine in stroški),
  • neusposobljenost romskih družin za racionalno ravnanje z mesečnimi dohodki (in posledična visoka zadolženost pri nelegalnih posojilodajalcih znotraj naselja),
  • neplačevanje stroškov za dostop do javne infrastrukture (postopki legalizacije, plačevanje tekočih stroškov za vodo, elektriko …),
  • nemotiviranost za delo zaradi prenizke razlike med socialnimi transferji in minimalnimi plačami,
  • pomanjkanje sankcij za nevključevanje otrok v šolo in posledična neusposobljenost za delo (sklenjeni krog odvisnosti od socialnih transferjev).

 

Udeleženci so podali naslednje večje dopolnitve oziroma predloge:

  1. krepitev in zagotovitev sredstev za namestitveno podporo z namenom zmanjšanja populacije v romskih naseljih in omogočanja integracije izven naselij;
  1. oblikovati sistemske zakonske podlage za poplačilo obveznosti, ki nastanejo z dostopom do gospodarske javne infrastrukture, iz sredstev socialnih transferjev. S tem bi pospešili in olajšali vključitev ranljivih skupin v sistem poselitve in dostop do gospodarske javne infrastrukture. Tak ukrep naj velja za vse ranljive skupine (ne le Rome).

 

Zaenkrat je to prepuščeno iniciativnosti centrov za socialno delo ter ozaveščenosti dotične ranljive populacije. Primer dobre prakse je občina Trebnje; to prakso je smiselno prenesti na ostala območja CSD-jev.

 

Postopke sklepanja dogovorov o porabi socialnih transferjev je potrebno poenotiti in z reorganizacijo prenesti na regijske centre za socialno delo (CSD). S tem bodo postopki stekli hitreje, kadrovska obremenitev pa bo manjša.

 

  1. socialni transferji naj bodo oblikovani v več delih:
  • funkcionalni del za kritje osnovnih življenjskih stroškov (sredstva gredo neposredno ponudnikom storitev/proizvodov – ne pa družini); ena možnost za to je uvedba kartice, s katere sredstvi bi se lahko plačevali zgolj tovrstni izdatki;
  • finančni del za pozitivno motivacijo/nagrajevanje tistih družin, ki imajo poravnane finančne obveznosti, ter tistih, katerih otroci redno hodijo v vrtec ali šolo.

S tem bi preprečili nenamenske (zlo)rabe socialnih transferjev.

 

  • S tem je povezan predlog pogojevanje izplačil socialnih transferjev z udeležbo pri aktivnostih za integracijo (kot npr. izpolnjevanje obveznosti šoloobveznih otrok). S tem bi imeli mesečni prihodki motivacijsko moč v smeri opolnomočenja otrok, da bodo dosegli izobrazbo, našli delo in kot samostojni odrasli presekali krog odvisnosti od države.

 

(4) finančno opismenjevanje Romov:

  • usmerjeno poučevanje Romov za gospodarno ravnanje z denarjem.
  1. Predlagani finančni podporni ukrepi države: povezava državnih finančnih sredstev, ki so namenjena za sofinanciranje občin pri izgradnji komunalne infrastrukture v romskih naseljih, s finančnimi sredstvi Evropske skupnosti.

 

Občine predlagajo, da občine, v katerih živijo Romi, prejmejo višjo glavarino, saj imajo več kadrovskih in finančnih obremenitev zaradi neurejenih prostorskih, bivanjskih in socialnih razmer Romov.

 

Predstavnik Ministrstva za okolje in prostor je opozoril, da je metodologija za izvedbo takega ukrepa zahtevna. Po eni strani etnična podlaga ni jasen parameter (ni vodenih evidenc po etnični pripadnosti), po drugi pa bi bilo potrebno spremljati več kazalnikov, da bi dobili celovit vpogled – npr. stopnjo brezposelnosti.

 

  1. Priprava in sprejetje posebnega zakona za interventno urejanje romskih naselij

 

Interventni zakon je bil prepoznam kot ključni vzvod za premik naprej, zato je potrebno vložiti vse napore v to, da se ta ukrep tudi uresniči.

 

Udeleženci so imeli različna mnenja glede tega, komu naj bo zakon namenjen: ali vsem ranljivim skupinam ali samo Romom. Podporniki zakona za vse ranljive skupine (tudi invalide, brezdomce, slabovidne osebe …) svoje mnenje utemeljujejo s tem, da bo tak zakon večinsko prebivalstvo lažje podprlo. Zlasti predstavniki tistih organizacij, ki imajo reden stik z razmerami na terenu (občine, Amnesty International Slovenije), pa podpirajo orientiranost zakona na romsko populacijo, saj bo s tem učinkovitost zakona večja. Po njihovih izkušnjah je namreč prepad med bivanjskimi razmerami Romov in večinskega prebivalstva tako velik, da je nujno ciljno interventno ukrepanje.

 

  1. Koordinacija in krepitev NVO za delo v romskih naseljih


Ukrep je bil pozitivno sprejet; podanih je bilo nekaj predlogov dopolnitev:

 

  1. vključenost NVO v oblikovanje politik na državni ravni v zvezi z romsko tematiko.

 

NVO vključiti v medresorska delovna telesa in komisije (medresorska delovna skupina za prostor; Komisija Vlade RS za zaščito romske skupnosti …). Nevladne organizacije poznajo razmere na terenu, so strokovno usposobljene in uživajo zaupanje lokalnih romskih prebivalcev, zato so pomemben dejavnik uspeha v oblikovanju politik. Prav tako so lahko kompetenten sogovornik in sooblikovalec politik, vezanih na romsko tematiko, znotraj specifičnih resorjev. Za uspešnejše naslavljanje izzivov je potrebno spodbujati operativne stike med NVO in oblikovalci politik na pristojnih resornih ministrstvih;

 

  1. vzpostavitev mehanizmov za povezovanje NVO na področju romske tematike.

 

Spodbujati povezovanje med NVO z vseh področij, npr. sociala, invalidi, mladi itd. z nevladnimi organizacijami romske skupnosti za oblikovanje uspešnejših programov in pridobivanje sredstev zanje; 

 

  1. razvoj romskih NVO na lokalni ravni:
  • usposabljanje kadra v romskih NVO (podpora formalni in neformalni izobrazbi);
  • usposabljanje – kroženje v lokalnih organih (policija, CSD, ...) za pridobitev izkušenj;
  • v okviru NVO prenehati uporabljati pridevnik 'romski'. To naj ostane v politiki in kulturi. Na ravni delovanja v skupnosti je temelj stroka;
  • za zagotovitev kakovostnega kadra so pomembna ustrezna finančna sredstva.
  1. prisotnost lokalnih NVO v mehanizmih naslavljanja romske tematike:
  • zagotovitev najboljših kadrov na državni ravni za naslavljanje te tematike à zadostne in dolgoročne finance;
  • vključitev NVO v vse lokalne mehanizme (dostop do komandirja policije, direktorja CSD, šole, varnostnega sosveta, ...);
  • usklajeno delo z vsemi službami;
  • kroženje znotraj lokalnih služb (izkušnje, stiki, ...);
  • možnost mikrokreditov, nudenja pravne pomoči, svetovanja na politični ravni, usposabljanja skupnosti itd.
  1. Drugo – kaj še manjka?
  1. Dodaten ukrep/vsebina: Kadrovska okrepitev ključnih resorjev in iskren interes za ukrepanje.

 

Utemeljitev:Brez dodatnih kadrov je težko / nemogoče pričakovati uspešno uresničevanje ukrepov.

 

  1. Dodaten ukrep/vsebina: Dodatna finančna sredstva za uresničevanje ukrepov.

 

Utemeljitev:Brez tega ni mogoče uresničevati ukrepov.

 

  1. Dodaten ukrep/vsebina: Intervencija države v občinah, ki se soočajo z alarmantnimi razmerami.

 

Utemeljitev:Eden od velikih izzivov, ki so jih predstavili udeleženci, je nemotiviranost nekaterih občinskih uprav za soočenje z dejanskimi razmerami v tamkajšnjih romskih naseljih. Število prebivalcev in število nelegalnih objektov se veča, bivanjske razmere se slabšajo. V takih primerih bi morala država imeti interes in mehanizme za intervencije.

 

 

 

 

Kako naprej

 

Poleg zgoraj zapisanih ugotovitev, predlogov in odzivov na predstavljeno zaključno poročilo MDS so udeleženci v razpravi izpostavili tudi:

  • kakšna je časovnica priprave interventnega zakona: predlog ukrepa o pripravi interventnega zakona je ključen ukrep, k njegovi realizaciji je treba pristopiti čim prej;
  • kakšna je časovnica medresorskega usklajevanja in sprejemanja odločitev na vladi, katere odločitve se bodo predlagale vladi v sprejem;
  • na kakšen način namerava država poseči v občinsko pristojnost v občinah, ki ne ukrepajo v primerih neurejenih romskih naselij in neustreznih bivanjskih razmer pripadnikov romske skupnosti in kjer ni nobene pripravljenosti, da bi sploh ukrepale na tem področju – preveč je prepuščeno dobri volji občin: glede na dolgoletne izkušnje se izkazuje jasna potreba po ukrepanju države tam, kjer občine ne ukrepajo;
  • kako namerava država v prihodnje sodelovati z nevladnimi organizacijami, glede na to da se nevladne organizacije zaradi dolgoletnega neodzivanja in nepripravljenosti države umikajo s teh področij in bo aktivnih nevladnih organizacij, ki bi bile pripravljene delovati na terenu s svojim znanjem in izkušnjami, vedno manj;
  • nujno je ukrepanje, saj so slabe bivanjske razmere povezane z vsemi ostalimi področji (vzgoja in izobraževanje, zaposlovanje, zdravstveno stanje, varnostne razmere v romskih naseljih idr.);
  • manjka izvedbena raven predlaganih ukrepov in njihova konkretizacija na način: »plan – to do – check«
  • potrebna je vključenost Romov na vseh nivojih in njihova pripravljenost na sodelovanje (to je do sedaj umanjkalo);
  • potreben je resen namen in odgovornost na vseh nivojih;
  • potrebna je močna politična volja.

 

Udeleženci so izpostavili bojazen, da v kolikor se bo Vlada Republike Slovenije z zaključnim poročilom o delu medresorske delovne skupine zgolj seznanila, potem bo ves napor, vložen v pripravo poročila, izničen; prostorske in bivanjske razmere v najbolj kritičnih naseljih pa se bodo še naprej alarmantno slabšale.

 

S strani udeležencev razprave je bilo tako sicer ugotovljeno, da je reševanje prostorske problematike Romov izjemno zahtevna in kompleksna naloga, ki zahteva dodatne kadrovske vire na vseh ključnih resorjih, pa tudi dodatna finančna sredstva, vendar pa je ukrepanje nujno.

 

Udeleženci razprave so kot ključna ukrepa zaključnega poročila ocenili pripravo in sprejem posebnega zakona za interventno urejanje romskih naselij, ob hkratnem ukrepanju tudi na drugih področjih, ter ukrep vzpostavitve stalnih koordinacijskih delovnih teles z namenom večje učinkovitosti in uspešnosti pri urejanju prostorske problematike romskih naselij in izboljšanju bivalnih razmer Romov (medresorska delovna skupina; projektne pisarne).  V zvezi s tem so se vsi strinjali, da bi bilo potrebno sklep vlade ob obravnavi zaključnega poročila dopolniti tako, da bo iz njega izhajala jasna zavezanost vlade in pristojnih ministrstev k ukrepanju in aktivnostim na tem področju.

 

Urad za narodnosti seznani Ministrstvo za okolje in prostor kot pripravljavca gradiva z ugotovitvami in rezultati te razprave, vodja medresorske delovne skupine pa z njimi seznani ministra za okolje in prostor.

 

 

 

Zapisala: mag. Marjeta Novak, moderatorka dogodka

 

 

 

SKUPNA USMERJENA RAZPRAVA

 

»Skupaj smo uspešnejši«:

 

Vloga izobraževanja pri opolnomočenju romskih otrok in mladih za kasnejše uspešno samostojno življenje in polno vključitev v družbo: trendi in potrebne izboljšave

 

13. september 2018; od 10.00 – 14.15 v
prostorih Občine Dobrovnik,

Dobrovnik - Dobronak 297, 9223 Dobrovnik

 

 

 

Namen dogodka

 

Na predhodnem dogodku, ki je potekal dne 5. 6. 2018 v Dobrovniku, je bilo spremljanje razvoja romskih otrok ter družin z multidisciplinarnim pristopom prepoznano kot ključen vzvod za opolnomočenje romskih otrok za samostojno življenje ter aktivno prispevanje skupnosti.

Namen tokratnega dogodka je bil vzpostaviti multidisciplinarni tim in protokole sodelovanja – s ciljem, da poiščemo najboljše načine, kako podpreti romske otroke in njihove starše, da se bodo kot odrasli lažje polno vključevali v družbo. Takšen protokol sodelovanja je lahko osnova za oblikovanje celostnega multidisciplinarnega pristopa k romski tematiki, ki ga lahko prevzamejo tudi druga lokalna okolja s podobnimi izzivi.

 

 

Izhodiščni podatki za tekoče šolsko leto

 

Na pobudo predstavnic Osnovne šole Dobrovnik so se prisotni seznanili z aktualnimi številkami vpisanih otrok v novem šolskem letu.

 

V občini Dobrovnik je imelo 1. 9. 2018 odločbo o usmerjanju v šole s prilagojenim programom 6 učencev. Od tega so 4 otroci iz romske, 2 pa iz večinske populacije.
 

V osnovni šoli Dobrovnik se šola 91 otrok, od tega 4 romske narodnosti.

 

 

Vzpostavitev multidisciplinarnega tima

 

Namen multidisciplinarnega tima je kontinuirano spremljanje romskih družin, medsebojno obveščanje in pravočasno celovito ukrepanje, kadar katera koli od pristojnih inštitucij zazna določen izziv oziroma oviro, ki bi lahko preprečevala ali upočasnjevala opolnomočenje romskih otrok za samostojno, odgovorno in zdravo življenje ter prispevek k skupnosti.

 

Multidisciplinarni tim je zasnovan na dveh nivojih:

 

  1. Ožji tim, ki se sestaja:
  • 1 x do 2 x letno z namenom spremljanja stanja, trendov, ukrepov in učinkov v zvezi z razvojem romskih otrok in njihovih družin v občini Dobrovnik (preventivno delovanje);
  • po potrebi, ko ena od ustanov zazna izzive oziroma ovire v razvoju otroka (kurativno delovanje).

 

Identificirani so bili naslednji kazalniki, ki so lahko v pomoč na rednih srečanjih multidisciplinarnega tima:

  • Kvalitativni kazalnik: spremljanje napredka razvoja posamičnih otrok in njihovih družin.
  • Oblike šolske pomoči: kaj obstaja, kaj je še mogoče pridobiti (npr. romski pomočnik, laična pomoč …); kdo ukrene kaj.
  • Delež romskih otrok, ki so vključeni v vrtec.
  • Razmerje romskih otrok v osnovni šoli ter v osnovni šoli s prilagojenim programom.
  • Razmerje romskih in neromskih otrok v osnovni šoli s prilagojenim programom.
  • Rednost obiskovanja šole.

 

Koordinator tima je Občina Dobrovnik (zanjo Ester Povše, direktorica občinske uprave).

 

Prvo srečanje multidisciplinarnega tima je napovedano za december 2018.

 

 

Ožji tim sestavljajo:

 

Ustanova

Odgovorna oseba, ki sodeluje v multidisciplinarnem timu,

Namestnik/ca

Dvojezična osnovna šola Dobrovnik

in vrtec

Suzana Urisk, svetovalna delavka

Milena Ivanuša, ravnateljica

Dvojezična osnovna šola II Lendava

Spomenka Juretič, svetovalna delavka

Livia Horvath, ravnateljica

Center za socialno delo Lendava

Lara Lazar, svetovalna delavka

 

Občina Dobrovnik

Ester Povše, direktorica občinske uprave

Marjan Kardinar, župan

Romska svetnica

Verona Ratko

 

Zdravstveni dom Lendava

 

 

 

  1. V širšem obsegu multidisciplinarni tim dopolnjujejo:

Ustanova

Center za šolske in obšolske dejavnosti Murska Sobota

Ljudska univerza Lendava

Policijska postaja Lendava

Svet romske skupnosti Republike Slovenije

Zveza Romov Slovenije

Zveza za razvoj romske manjšine – Preporod

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Urad za delo Murska Sobota, Lendava

Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Območna enota Murska Sobota

 

 

Širši tim je sklican po potrebi in za celovito strateško naslavljanje tematike.

 

Sistemska pomoč romskim otrokom za uspešno šolanje in zaposlitev

 

Romski otroci so v primerjavi z večinskim prebivalstvom slabše opremljeni za uspešno delo v šoli. Eden od razlogov so težave s slovenskim jezikom; drugi pa pogost primanjkljaj aktivne podpore staršev za uspešno šolsko delo.

 

Za nadomestitev primanjkljaja podpore staršev je potrebno najti druge načine, kako pomagati otrokom, da se izobrazijo in s tem izboljšajo svoje zaposlitvene  zmožnosti.

 

Udeleženci so identificirali naslednje možne oblike podpore romskim otrokom za uspešno šolanje:

 

  1. Kratkoročna podpora (neposredno mladim):
  • Projekti učne pomoči: šola zazna potrebe in uredi primerne oblike pomoči.

Po mnenju predstavnic Osnovne šole Dobrovnik je trenutno učna pomoč zagotovljena vsem romskim šolarjem, ki tako pomoč potrebujejo.

 

  • Romska predstavnica podpira pobudo za preučitev možnosti za romskega pomočnika kot koristno sistemsko obliko pomoči romskim šolarjem - po zgledu drugih šol v regiji, ki prav tako ne zadoščajo številčnim kriterijem za romskega pomočnika, a so razvile ustrezne oblike sodelovanja romskih pomočnikov.

  • Projekti pomoči mladim s posebnimi potrebami za lažji vstop na trg dela: dober primer je sodelovanje osnovne šole s prilagojenim programom v programih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za uspešnejši prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela.

  1. Srednjeročna podpora (širša – orientirana na celotno družino):
  • Za podporo romskim družinam je najbolj smiseln razvoj aktivnosti v samem romskem naselju. Tako je najlažje doseči celotne družine, še posebej starše, ki imajo največji vpliv na razvoj otroka.
    • Komisija za romska vprašanja naj sprejme zasnovo in izvedbo aktivnosti v romskem naselju kot strateško usmeritev.
    • Možni sodelujoči partnerji: Ljudska univerza Lendava, Romski akademski klub, Center za šolske in obšolske dejavnosti.
    • Veliko je mogoče narediti z vključevanjem prostovoljcev, ki pa morajo biti izkušeni oziroma usposobljeni za delo z romskimi družinami.

 

  • Zdravstvena podpora (patronaža, Nacionalni inštitut za javno zdravje).
  1. Dolgoročna podpora:
  • Vključenost v socialne programe.
  • Aktivacija na področju zaposlovanja.

Sistemski izziv predstavljajo socialni transferji, ki so v primerjavi z minimalno plačo visoki, zato marsikdaj zavirajo motivacijo za zaposlovanje.

 

 

Vzajemno razumevanje in ozaveščanje

 

Vzajemno razumevanje in ozaveščanje – na eni strani šolskih, svetovalnih ter drugih strokovnih delavcev o pomembnosti primernega pristopa do romskih otrok in njihovih staršev, na drugi pa romskih staršev o pomembnosti sodelovanja s šolo in pomena izobraževanja – se je izkazalo kot eden ključnih vzvodov za uspešno vključitev romskih otrok v izobraževalne procese.

 

  1. Ozaveščanje in podpora romskim staršem 

 

Za uspešno sodelovanje z romskimi družinami je ključno delo na terenu. Predpogoj za uspešne aktivnosti v naselju je vzpostavitev zaupanja, ki mora poteka postopno in z občutkom. Graditi se začne z neformalnimi obiski terena, idealno v paru Rom in Nerom. Šele potem ko je stik vzpostavljen, so romske družine odprte za ozaveščanje in razvoj življenjskih veščin.

 

  1. Ustvarjanje pozitivne klime in ozaveščanje v šolskem okolju

 

Obiski učiteljev, svetovalnih in drugih strokovnih delavcev na terenu v romskem naselju so lahko ključen vzvod za razumevanje dejanskih okoliščin, v katerih živijo romske družine, ter za posledično ustrezno ukrepanje.

 

Na sistemski ravni na dolgi rok predlagamo ozaveščanje študentov pedagoških smeri; in sicer delo z romski otroki kot izbirni modul.

 

Izobraževanje mora vključevati delo na terenu za razumevanje okoliščin, v katerih odraščajo romski otroci.

 

 

 

 

 

Zapisala: mag. Marjeta Novak, moderatorka srečanja

 

 

»Skupaj smo uspešnejši«

Zasnova programa info točke za vzpostavitev zanimanja in zaupanja romske skupnosti v romskem naselju v Beltincih

 

 

13. junij 2018, Beltinci

 

 

 

 

 

 

 

Na predhodni usmerjeni razpravi, ki je potekala dne 24. 4. 2018 v Beltincih, je bil osrednji fokus na razvijanju celovitih pristopov in realnega akcijskega načrta za vključevanje Romov v romskem naselju Beltinci. Eden glavnih zaključkov dogodka je bil, da je v nadaljnjem dialogu potrebno vse napore usmeriti v aktivnosti za otroke in starše, ki bi se izvajale v naselju v prostorih dosedanje info točke. Dosedanje izkušnje pri delu v info točki so pokazale, da če želimo biti uspešni in doseči cilje, ki so bili identificirani na preteklem dogodku, moramo skupaj graditi prav na aktivnostih, ki bi potekale v naselju. Pri tem stremimo k temu, da se preko teh aktivnosti in v sodelovanju s prebivalci naselja začne oblikovati skupnostni center, ki bo prilagojen potrebam lokalne skupnosti.

 

Namen dogodka

 

Namen dogodka je bil pridobiti sodelovanje različnih deležnikov za soustvarjanje programa info točke kot skupnostnega centra, ki s svojimi aktivnostmi prispeva k opolnomočenju otrok in odraslih romskega naselja Beltinci za odgovorno in aktivno državljanstvo.

Cilji dogodka so bili preko multidisciplinarnega pristopa:

(1 ) Opredeliti dejavnike uspeha

(2) Pridobiti vsebinske prispevke različnih deležnikov za program info točke

(3) Narediti načrt aktivnosti za okrepitev aktivnosti v info točki (vsebina aktivnosti, izvajalci,   

     časovna izvedba, povezovanje institucij in organizacij itd.)

 

 

Dejavniki uspeha za trajnostno delovanje info točke

 

Udeleženci so skupno opredelili naslednje dejavnike uspeha za trajno delovanje info točke:

 

  • Reden in kontinuiran program
  • Vključenost prebivalcev naselja v načrtovanje, izvajanje in evalviranje dela info točke
  • Kontinuirano financiranje programa in programerskega koordinatorja
  • Voditelji dejavnosti so ljudje, ki jim Romi zaupajo; kadar prihajajo s strokovnih inštitucij, naj bodo taki, ki so usposobljeni in kompetentni za delo z romsko populacijo
  • Izboljšana podoba info točke med prebivalci naselja
  • Program poteka v Romom razumljivem jeziku, na prijazen in dostopen način
  • Atraktivne vsebine za vzpostavitev zaupanja (najprej otrok, preko njih še staršev)
  • Držanje dogovorov: izvesti, kar je dogovorjeno in napovedano (velja za obe strani, Rome in Nerome)
  • K uspešnosti delovanja močno pomaga podpora neformalnih vodij romskega naselja
  • Pri pridobivanju in izvajanju projektov, financiranih iz razpisov, je pomembno najti ravnovesje med zadoščanjem birokratskim kazalnikom (v skladu s prioritetami, kriteriji in kazalniki razpisa) in  dejanskimi potrebami terena.

 

Koraki, ki smo jih skupaj naredili na tem dogodku, so pomembni za vse nadaljnje delo občine in ostalih institucij, še posebej pa za dvig kakovosti življenja tako romskega prebivalstva kot tudi ostalih prebivalcev v občini Beltinci.

 

 

 

 

 

»Skupaj smo uspešnejši«

Vloga izobraževanja pri opolnomočenju romskih otrok in mladih za kasnejše uspešno samostojno življenje in polno vključitev v družbo: trendi in potrebne izboljšave

 

5. junij 2018, Dobrovnik

 

 

 

                                                                                              

                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                   

 

V okviru projekta Nacionalne platforme za Rome je v Dobrovniku potekala usmerjena razprava na temo vloge izobraževanja pri opolnomočenju romskih otrok in mladih za kasnejše uspešno samostojno življenje in polno vključitev v družbo.

Kljub temu, da Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji izrecno določa, da romski učenci kot etnična skupina niso učenci s posebnimi potrebami, saj učenčeva šolska neuspešnost, ki izvira iz neznanja jezika ali specifičnosti romske kulture, ne more biti osnova za usmerjanje otrok v programe z nižjim izobrazbenim standardom, se ponekod zaznava trende sorazmerno visokega števila primerov usmerjanja romskih otrok v šole za otroke s posebnimi potrebami.

Dogodka so se udeležili predstavniki in predstavnice lokalnih in nacionalnih inštitucij, z namenom, da pregledajo stanje, trende in možna področja izboljšav (tako na lokalni kot sistemski in nacionalni ravni) – s ciljem poiskati najboljše načine, kako podpreti romske otroke in njihove starše, da se bodo kot odrasli lažje polno vključevali v družbo; kot tudi identificirati širše (sistemske) dejavnike, ki so potrebni izboljšav.

 

 

 

 

 

                      Usposabljanje v podporo delu predstavnic in predstavnikov romske skupnosti v občinskih svetih

 

24. maj 2018, Murska Sobota

 

 

                                                        

 

 

 

V Murski Soboti je v okviru projekta Nacionalne platforme za Rome potekalo usposabljanje v podporo delu predstavnic in predstavnikov romske skupnosti v občinskih svetih. Usposabljanja za romske svetnike se v drugem letu nacionalne platforme za Rome izvajajo kot dodatna aktivnost znotraj projekta, ki poteka v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije ter sekretarko skupnosti in predavateljico Jasmino Vidmar. Na usposabljanju sta sodelovala tudi Nataša Horvat (svetnica v občinskem svetu občine Lendava) in Darko Rudaš (predsednik Foruma romskih svetnikov in svetnik v mestnem svetu MO Murska Sobota), ki sta ostalim svetnikom in svetnicam predstavila svoje dolgoletne izkušnje. V uvodnem delu je predavateljica udeležencem predstavila osnovno delovanje občin ter jih seznanila z osnovnimi koncepti, kot so organiziranost države, naloge in pristojnosti občinskega sveta, občinski akti, pristojnosti župana etc., medtem ko so v drugem, interaktivnem delu usposabljanja, udeleženci prispevali s svojimi dosedanjimi izkušnjami in izzivi ter se pogovorili o delu in nalogah, ki jih opravljajo ter težavah s katerimi se srečujejo.

Skupno je bilo zavedanje potrebe po izgraditvi instituta romskega svetnika ter ozaveščanje potencialnih kandidatov za svetnike o dejanski vlogi, odgovornosti in pristojnosti romskega svetnika, kar bi preprečilo previsoka in nerealna pričakovanja.

Po rednih lokalnih volitvah na katerih bodo v občinah, kjer prebivajo pripadniki romske skupnosti, volili tudi predstavnike le-teh v občinski svet, bodo izvedena tudi usposabljanja namenjena predvsem novoizvoljenim romskim svetnicam in svetnikom. Cilj tovrstnih usposabljanj je pridobivanje ustreznega znanja in razvijanje temeljnih kompetenc za delo v občinskih in mestnih svetih, kar bo nedvomno vplivalo na uspešnost romskih svetnic in svetnikov v občinah, s tem pa tudi na izboljšanje pogojev življenja in polno vključenost romske skupnosti v lokalno skupnost.

 

Usposabljanje za romske svetnike in svetnice v Novem mestu, ki je bilo planirano za 25.5.2018, je bilo prestavljeno zaradi nezadostnega števila prijavljenih kandidatov.

 

 

 

 

POROČILO

 

SKUPNA USMERJENA RAZPRAVA

 

»Skupaj smo uspešnejši:

usmerjena razprava na temo razvijanja celovitih pristopov in akcijskega načrta za vključevanje Romov v občini Beltinci«

 

24. april  2018;  od 9.00 – 15.00

 

Beltinci

 

 

                                    

Namen dogodka

 

Dogodek je zbral predstavnike lokalnih in nacionalnih inštitucij in skupnosti z namenom, da skupno razumejo širšo sliko izzivov romskega naselja Beltinci ter naredijo napredek v oblikovanju akcijskega načrta z multidisciplinarnim pristopom.

Podlaga za srečanje so bili zaključki 7. seje komisije za romska vprašanja občinskega sveta Občine Beltinci z dne 7. 3. 2018 ter sestanka vodstva občine z romskim svetnikom,  predstavnikom Foruma romskih svetnikov in predstavniki Urada za narodnosti in ogleda razmer v naselju z dne 27. 3. 2018.

 

Predstavitev rezultatov dosedanjih aktivnosti v sklopu priprave na skupni dogodek

 

Koordinatorica projekta SIFOROMA II pri Uradu za narodnosti, Andrea Celija, je na kratko povzela osnutek akcijskega načrta, ki je nastal kot rezultat  7. seje Komisije za romska vprašanja Občinskega sveta Občine Beltinci z dne 7. 3. 2018 ter sestanka s predstavniki občine in romske skupnosti in ogleda razmer v naselju z dne 27. 3. 2018.

 

Predstavila je tudi predlog osnutka akcijskega načrta: 4 prioritetna področja, ki so bila na predhodnih sestankih identificirana kot ključni vzvodi sprememb:

 

  1. Bivanjske razmere
    • Prostorsko urejanje
    • Infrastruktura
  2. Sobivanje / varnost
  3. Vzgoja in izobraževanje
  4. Zdravje in obvladovanje tveganj

 

Vsako prioritetno področje je v končnem akcijskem načrtu razdelano po naslednjem vzorcu:

 

  • Prioritetno področje (naziv prioritetnega področja)
  • Cilj: (določitev in opis cilja + vpetost v pravne in/ali programske okvirje, če ti obstajajo).
  • Ukrepi:

v okviru posameznega cilja navesti:

    • naziv ukrepa,
    • kratko obrazložitev,
    • nosilca ukrepa, skrbnika ukrepa in sodelujoče partnerje,
    • rok za izvedbo oziroma obdobje izvajanja,
    • finančna sredstva in vire financiranja.

 

V uvodnem delu so udeleženci usmerjene razprave na kratko predstavili inštitucijo oziroma skupnost, iz katere prihajajo, ter svojo vlogo glede romske tematike v občini Beltinci ali v širši regiji.

 

Nato so poleg omenjenih prioritetnih področij identificirali še dodatno področje: opolnomočenje skupnosti (tako romske kot večinske) za napredek glede romske tematike.

Skozi razpravo se je izkazalo, da so mnoge tematike medsebojno vzročno-posledično prepletene (npr. opolnomočenje, vzgoja, izobraževanje, zaposlovanje); zato so te tematike v poročilu razprave ustrezno združene.

 

Področja ključnih izzivov

 

Bivanjske razmere
 

Od zadnjega sestanka z dne 27. 3. 2018 je občina uredila parcelacijo v romskem naselju Beltinci, kar je pozitiven signal romski skupnosti, da si občina dejavno prizadeva za napredek glede bivanjskih razmer v naselju.

Naslednji korak je legalizacija s participacijo občine in Romov. V reševanje bivanjskih razmer se lahko vključi tudi Stanovanjski sklad RS, vendar nastopijo omejitve oziroma neskladja.

 

Na Razpis za sofinanciranje po programu zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, ki je še odprt, lahko z vlogo da Občina Beltinci in ne fizične osebe.

 

Eden od naslednjih korakov je poglobljen pogovor s posamičnimi družinami za informiranje o možnostih in posledicah ureditve bivanjskih razmer ter za oblikovanje rešitev.

 

Prav tako je potreben nadaljnji razmislek s strani inštitucij, kako nasloviti obstoječe vrzeli v procesu legalizacije ter najti življenjske rešitve za ureditev bivanjskih razmer.

 

 

Opolnomočenje romske in večinske skupnosti

 

 

Dopolnitve k stanju, opisanem v akcijskem načrtu

 

Stopnja izobrazbe in stopnja zaposlenosti med Romi v romskem naselju Beltinci padata. Izobrazba je pripoznana kot temelj za socialno aktivacijo Romov.

Le-ta je otežena zaradi izoliranosti Romov v povezavi z načinom življenja (socialna podpora, nezaposlenost, neobiskovanje šole in vrtca pri mlajši generaciji, prisotnosti alkoholizma itd.). Prav tako so v naselju močno prisotni spori med družinami, ki pasivizirajo celotno skupnost. Prebivalci naselja zato niso povezani in socialno organizirani v skupnosti ter zunaj nje.

Največja žrtev napetih razmer v romskem naselju so otroci. Le-ti si želijo ven iz neustreznih razmer. Večinoma obiskujejo šolo – razen dveh družin, ki sta največji izziv za medsosedske odnose

v naselju ter tudi za pristojne inštitucije. Zlasti ena od teh družin otrok ne pošlje v šolo po večjih slavjih ali v primeru slabega vremena. Upoštevajoč neodgovornost omenjenih staršev je smiselno poiskati načine, kako otroke najbolj problematičnih družin podpreti pri rednem obiskovanju šole, tako da bodo vsaj oni kot prihajajoča odrasla generacija opremljeni za odgovorno življenje v skupnosti.

 

 

Delo z mladimi je največji vzvod za dolgoročne spremembe, saj je starejše odrasle zelo težko spremeniti.

Do šole je manj kot 2 km (premalo, da bi bil upravičljiv brezplačen prevoz otrok skladno z Zakonom o osnovni šoli). Dobre prakse drugih romskih naselij kažejo, da urejen šolski prevoz za romske otroke (tudi tam, kjer so razdalje od šole krajše od zakonsko predpisanih) pozitivno vpliva na obiskovanje pouka. Romska pomočnica na OŠ Beltinci se je celo sama ponudila, da bi poleg obstoječih nalog opravljala tudi naloge spremljevalke otrok v primeru, da bi bil prevoz zagotovljen.
Predstavnica krajevne skupnosti svari, da bi ta ukrep pozitivne diskriminacije dodatno raztogotil okoliško večinsko prebivalstvo in apelira k spodbujanju večje samoodgovornosti romskih staršev.

Ena od možnih rešitev je spremljanje romskih otrok v šolo (peš) za pilotsko obdobje nekaj mesecev. Po tem času se ovrednoti uspešnost pristopa - ali je pripomogel k rednejšemu obiskovanju pouka ali ne – in temu ustrezno prilagodijo nadaljnji ukrepi.

 

Dodaten izziv je stigmatizacija Romov s strani večinskega prebivalstva, zato je potrebno delati tudi v smeri ozaveščanja večinskega prebivalstva za razumevanje romske tematike ter za tvorno medsebojno sodelovanje.

 

Dolgoročna perspektiva

 

Cilji:

  • Dvig izobrazbene ravni:
    • 100 % otrok vključenih v programe predšolske vzgoje in OŠ
    • Vsaj 50 % učencev, ki zaključijo OŠ, nadaljuje šolanje

 

  • Večja osveščenost ne samo o uveljavljanju pravic, ampak tudi o prevzemanju dolžnosti
  • Ekonomska integracija Romov
    • Ustanovitev zadruge, ki  nudi možnost zaposlitve Romom
    • Usposobljenost za samozaposlitev
  • Socialna aktivacija Romov in izboljšanje sobivanja
  • Razumevanje romske kulture s strani večinskega prebivalstva ter destigmatizacija Romov

 

 

Ukrepi:

 

  • Usposabljanje Romov za življenje v skupnosti
  • Vključevanje romskih otrok in odraslih Romov v zanje zanimive aktivnosti v lokalni skupnosti
  • Spodbujanje in osveščanje romskih staršev o pomenu primarne in sekundarne  socializacije
  • Organizacija poletnega tabora za romske otroke v naselju (kasneje tudi večinskega prebivalstva)
  • Letovanje romskih otrok na morju

 

 

 

Kratkoročna perspektiva

 

Cilji:

 

  • Pristop »outreach« (priti v romsko naselje za vzpostavitev in vzdrževanje dialoga): vzpostaviti info točko kot koordinatorja, ki načrtuje in povezuje prispevke vseh deležnikov
  • Z različnimi aktivnostmi motivirati in aktivirati starše romskih otrok za sodelovanje z različnimi deležniki
  • Tudi otroci in učenci večinskega prebivalstva spoznavajo romsko kulturo in identiteto

 

Ukrepi:

 

  • Vzpostavitev dialoga med različnimi deležniki, ki so soudeleženi v romski tematiki (policija – preventiva, CŠOD – ustvarjalne delavnice; ljudske univerze – vzgojno-izobraževalne delavnice; NVO z različnimi prostočasnimi aktivnostmi)
  • Vzpostavitev celovitega delovanja info točke in izvajanje različnih aktivnosti v romskem naselju (policija, CSD, občina, zdravstveni dom, ZRSZ)
    • Določiti koordinatorja info točke: oseba, ki si pridobi zaupanje Romov
    • Predstavitev različnih tem na privlačen način
    • Obeležitev posebnih dni (8. marec, 8. april, kresovanje, obdarovanje otrok za božič)
    • Čistilne akcije v naselju
  • Obisk učiteljev za seznanjenje s situacijo v naselju
  • Izvedba usposabljanja na podlagi NPUR 2017–2021, ki ga izvaja Policijska akademija (g. Manuel Vesel) za zaposlene v vrtcu, OŠ, CSD itd., ki se v okviru svojih pristojnosti srečujejo s pripadnicami in pripadniki romske skupnosti
  • Vzpostavitev rednih in neposrednih stikov učiteljev z romsko skupnostjo za prenos pridobljenih znanj/veščin v prakso
  • Poklicna orientacija bodočih dijakov (skupaj s starši)
  • Vnašanje elementov romske kulture v izobraževalni proces: romska pomočnica, RAK, romski starši, romski svetnik, romska društva in zveze)
  • Izvajanje programa UŽU – BIPS; CŠOD in Ljudska univerza Lendava (obvezno 1 Rom in 1 Nerom)
  • Preveriti možnosti in interes za vzpostavitev skupnostnega vrta v bližini romskega naselja (sodelovanje romskega in večinskega prebivalstva); krajevna skupnost in občina
  • Pilotski projekt nekajmesečnega spremljanja otrok v šolo za zagotovitev njihovega polnega obiska v šoli

 

Ključni ukrep: celovito delovanje info točke v romskem naselju

 

Za uspešno delovanje info točke so pomembni naslednji predpogoji:

 

  1. Info točko kot koordinatorja aktivnosti različnih deležnikov naj vodi oseba, ki si zmore pridobiti zaupanje prebivalcev romskega naselja. Zaradi napetosti znotraj naselja (meddružinskih, bivanjskih, tvegana vedenja …) je to velik izziv. Ustrezna oseba naj bodisi že ima kompetence razumevanja romske kulture in vzpostavljanja dialoga z njimi (iz preteklih delovnih ali življenjskih izkušenj) ali pa naj si jih pridobi z ustrezno mentorsko podporo.
  2. Osebe, zaposlene preko javnih del, praviloma niso usposobljene za soočenje s tako kompleksnimi izzivi. Te osebe se tudi hitro menjavajo, kar otežuje prenos pridobljenih veščin in negativno vpliva na zaupanje Romov.
  3. Zaradi kompleksnosti izzivov je na info točki potrebna prisotnost 2 oseb hkrati; od tega idealno vsaj 1 izvajalec iz romske skupnosti, ki pomeni most med kulturama, normami in pristopi.

To bi ob ustrezni podpori za začetek morda lahko bil romski svetnik iz naselja – ali pa nevtralna oseba iz Murske Sobote.

Iz javnih del bi morda kot začasno rešitev zaposlovalo nezaposlene vzgojiteljice, ki bi se lažje približale otrokom.

  1. V vsakem primeru pa je potrebna redna mentorska podpora s strani izkušenih izvajalcev programov za Rome, vse dokler si info točka ne izgradi primerne vloge ob romskem naselju.
  2. Zagotoviti redno financiranje delavcev v info točki, ki je predpogoj za kontinuirano kompetentno delo.

Eden od možnih finančnih virov je vsakoletni javni razpis MDDSZ za sofinanciranje socialnovarstvenih programov. Naslednji javni razpis bo predvidoma objavljen jeseni 2018. V okviru teh javnih razpisov v nekaterih drugih občinah (npr. dnevni centri, ki delujejo v nekaterih romskih naseljih v občini Novo mesto in v romskem naselju v občini Trebnje). Za ta namen je bil primeren tudi javni razpis MDDSZ za vzpostavitev večnamenskih romskih centrov, ki se je zaključil v letu 2017 in kamor se sicer je prijavil ZRIRAP, vendar je bil na razpisu žal neuspešen. Potrebno je iskati tudi druge, bolj sistemske rešitve.

  1. Občina teoretično lahko zagotovi sredstva iz občinskega proračuna (v razmerju 100 % ali npr 50 %; preostalo iz drugih virov). Delovno mesto mora najprej sistematizirati znotraj kadrovskega načrta, nato pa postavko potrditi občinski svet. To je zaenkrat vprašljivo, saj občinski svetniki romske tematike ne poznajo dovolj in tej postavki verjetno ne bodo naklonjeni. Sodelovanje vseh akterjev, ki prispevajo svoje strokovne vsebine (policija, zdravstvo, NVO, vzgojno-izobraževalne inštitucije …) in jih podajo na Romom privlačen način.

 

 

Začeti je dobro tam, kjer je interes – npr. športne in kulturne aktivnosti, obeleženje praznikov,  varna vožnja, aktivnosti za otroke … (povabilni pristop).

 

Nosilec +

Skrbnik (konkretna oseba)

Partnerji

Aktivnost(i)

Finančni viri

(koliko, od kod)

Rok

Občina

 

Romske organizacije

ZRSZ

CSD

LU

Koordinacija prispevkov vseh vpletenih deležnikov

 

Vzpostavitev rednega dialoga z Romi

 

Aktivnosti za starše in otroke v smeri opolnomočenja za odgovorno državljanstvo in delovanje v skupnosti

Trenutno in tekom leta 2018 iz javnih del z ustrezno mentorsko podporo

 

Idealno 1 nova zaposlitev (iz občinskega proračuna 2019 – 2020)

 

Poskusiti izkoristiti priložnost in možnosti, ki jih nudi javni razpis MDDSZ za sofinanciranje socialnovarstvenih programov, ki bo predvidoma objavljen jeseni 2018

Konec 2020

 

 

Ukrep: skupnostni vrt

 

Po vzoru dobre prakse v Trebnjem ima skupnostni vrt več namenov: pridelati jestvine in s tem pozitivno vplivati na družinski proračun ter kakovost prehrane; ponuditi kakovostno in uporabno preživljanje časa tako odraslim kot otrokom; otroke naučiti pridelovanja hrane; doživljati potrditev in uspeh za vloženi trud; razvijati delovne navade; sčasoma vrt zaživi kot prostor sodelovanja med romskim in večinskim prebivalstvom.

Predstavnica krajevne skupnosti je izrazila skrb za dodatne napetosti, saj parcela, ki jo je predlagal

 

 

ZRIRAP za potrebe skupnostnega vrta in je v lasti krajevne skupnosti, leži blizu pokopališča. Idejo bo predala naprej sokrajanom. Namesto skupnostnega vrta sama podpira ureditev vrtov znotraj

na novo urejenih parcel v samem naselju (za lastne potrebe).
 

Predstavniki policije so opozorili na skupnostni vrt kot potencialno novo žarišče sporov (čigavi so pridelki).

 

Nosilec +

Skrbnik (konkretna oseba)

Partnerji

Aktivnost(i)

Finančni viri

(koliko, odkod)

Rok

 

Občina

 

ZRIRAP
Zveza Preporod

Društvo upokojencev

Upokojeni agronomi

Preveriti interes pri KS

 

Delavnice vrtnarjenja

 

Tekmovanja za najuspešnejše ali najlepše urejene grede

KS zagotovi parcelo

Kalia sadike

Upokojenci znanje

Občina orodje, ograje

 

 

 

 

 

 

 

 

Ukrep: PPERO / Programi opolnomočenja

 

Nosilec +

Skrbnik (konkretna oseba)

Partnerji

Aktivnost(i)

Finančni viri

(koliko, odkod)

Rok

 

Občina

 

Romske organizacije

ZRSZ

CSD

LU

Delo na terenu

Občinski

Državni

projektni

 

Konec 2020

 

 

Sobivanje in varnost
 

Dopolnitve k stanju, opisanem v akcijskem načrtu:

 

Okolica romskega naselja je čezmerno onesnažena.

 

Velik izziv je hrup, ki ga povzroča navijanje glasne glasbe. To je še zlasti moteče med pogrebi, ki se zaradi lokacije pokopališča odvijajo v neposredni bližini romskega naselja.

 

 

Dolgoročna perspektiva

 

Cilji:

 

  • Vzpostavitev zaupanja med romskim in večinskim prebivalstvom kot pogoj za kakovostne medsosedske odnose
  • Zmanjšanje prekrškov in družbeno nesprejemljivih ravnanj na minimum

 

 

Ukrepi:

 

  • Spodbujati sodelovanje med društvi in skupnostmi in
  • Vključevanje v aktivnosti / dogodke občine oz. drugih društev

 

 

Kratkoročna perspektiva

 

Cilji:

  • Izboljšati odnose med večinskim in romskim prebivalstvom
  • Zmanjšati hrup ob pogrebih
  • Konec odmetavanju odpadkov v okolje

 

 

Ukrepi:

  • Ustanovitev romskega športno-kulturnega društva; potrebna podpora nevladnih organizacij pod vodstvom nekoga, ki mu Romi zaupajo; sredstva iz občinskega razpisa; oziroma vključevanje Romov (zainteresiranih posameznikov, otrok ali odraslih), ki bi to želeli, v aktivnosti drugih društev, ki delujejo v občini (npr. Prostovoljno gasilsko društvo, kulturna, športna društva itd.)
  • Varnostni sosvet je že vzpostavljen in se srečuje najmanj 1x letno, kar je premalo, zato bi bilo potrebno intenzivirati srečanja in obravnavati aktualne konkretne izzive ter si razdeliti naloge s ciljem uspešnega reševanja vsakega posameznega identificiranega izziva.

 

 

Ukrep: Ustanovitev športno-kulturnega društva

 

Interes za športno udejstvovanje mladih Romov iz naselja Beltinci je bil že večkrat izražen. Interes je potrebno podpreti in idejo razviti v meddruštveno sodelovanje.

 

Nosilec +

Skrbnik (konkretna oseba)

Partnerji

Aktivnost(i)

Finančni viri

(koliko, odkod)

Rok

 

Romska skupnost

g. Cvetko Horvat ml.

 

ZRIRAP

Občina

Druga romska društva ali zveze

Športne aktivnosti

Kulturne aktivnosti

Razpisi (občinski in drugi)

Konec 2019

 

 

Ukrep: Varnostni sosvet

Nosilec +

Skrbnik (konkretna oseba)

Partnerji

Aktivnost(i)

Finančni viri

(koliko, odkod)

Rok

 

Občina

 

Policija

CSD, ZD, KS

Romski svetnik

Vrtec, OŠ

Medobčinska inšpektorica

Srečanja najmanj večkrat letno oziroma po potrebi ob konkretnem izzivu

Dodatni viri niso potrebni

2018 in kontinuirano naprej

 

 

Zdravje in obvladovanje tveganj
 

 

Dopolnitve k stanju, opisanem v akcijskem načrtu:

 

Zdravje in obvladovanje tveganj kot prioritetno področje je bilo izbrano zaradi identificiranega problema alkoholizma. Po mnenju prisotnih patronažnih sester je alkoholizem problematičen zlasti pri moških; vzroki pa so celostni in sistemski: brezperspektivnost, katastrofalne bivanjske razmere, družinske napetosti, kupovanje alkohola in cigaret iz socialnih transferjev. Zaradi kompleksnosti je problem alkoholizma potrebno naslavljati celostno, v procesu opolnomočenja

 

Romov za aktivno in odgovorno življenje v skupnosti.

 

Zdravstveno zavarovanje Romi v naselju Beltinci pretežno imajo (velja za tiste, ki tam stalno živijo – podatka pa ni za Rome, ki prihajajo in odhajajo od drugod, tudi Hrvaške).

 

Nosečnice imajo ginekološko oskrbo in pretežno rojevajo v porodnišnici. Dve patronažni sestri – ki sicer skrbita za celotno občino – sta na delovnih obiskih v romskem naselju Beltinci sorazmerno lepo sprejeti; največkrat z namenom poporodne oskrbe mladih mater.

 

 

 

Predpogoji za realizacijo programa ukrepov na lokalni ravni

 

  1. Seznanitev z dejansko situacijo na terenu s strani ključnih akterjev in odločevalcev.

 

Tematika se rešuje prepočasi tudi zato, ker vodje inštitucij ne poznajo dejanskih razmer na terenu. Iz pisarn je težko sprejemati kakovostne odločitve za tako kompleksen izziv, kot so razmere v romskem naselju Beltinci.

Zato je potrebno organizirati obisk vodij vseh pristojnih inštitucij na terenu.

Enako velja za sooblikovalce politik in ukrepov na lokalni ravni – občinskih svetnikov. Za njihovo razumevanje kompleksne tematike je obisk v naselju nujno potreben.

 

  1. Tristopenjski pristop:
  • Vzpostavitev dialoga med vpletenimi institucijami
  • Razdelitev odgovornosti in pristojnosti med vpletenimi institucijami
  • Vzpostavitev dialoga med romsko skupnostjo in vpletenimi institucijami
  1. Okrepljena pomoč romskemu svetniku (v okviru projekta nacionalne platforme za Rome, ki ga izvaja UN, bodo organizirana usposabljanja v podporo delu romskih svetnikov)
  2. Vzpostavitev dialoga z vsako od dveh najbolj problematičnih romskih družin – z multidisciplinarnim pristopom (na prvih srečanjih naj bodo prisotni predstavniki npr. občine, policije, CSD, vzgojno-izobraževalnih inštitucij).
  3. Posamične inštitucije naj z namenom dialoga z romskimi prebivalci v naselju Beltinci tam ne sklicujejo sestankov (saj nanje ne bo odziva); pač pa naj pridejo na obisk nenapovedano in manj formalno – »na kavo«. Za vzpostavitev dialoga je potrebno zaupanje; zanj pa se je potrebno prilagoditi romski kulturi, ki ne razmišlja formalno, linearno oziroma administrativno.

 

 

Drugo:

 

  1. Podpora romskemu svetniku: romski svetnik apelira na posameznike in institucije, da ga podprejo v prizadevanjih za učinkovitejše delovanje v naselju. Po eni strani Romi zaradi nerazumevanja vloge, pristojnosti in odgovornosti romskega svetnika do njegovega dela gojijo nerealna pričakovanja, po drugi pa – tudi zaradi meddružinskih konfliktov znotraj naselja – ne sodelujejo niti med seboj niti s svetnikom za skupno dobro romske skupnosti. Podporo romskemu svetniku se bo nudilo že preko projekta nacionalne platforme za Rome, ki ga izvaja UN, in sicer v obliki usposabljanj v podporo delu romskih svetnikov.
  1. Finančni dolg, ki ga imajo romski starši do vrtca. Obiskovanje vrtca je za romske otroke pripoznano kot eden ključnih temeljev za kasnejšo aktivacijo v družbi. Tudi vodstvo vrtca si prizadeva za vključitev več romskih otrok v njihove programe.

 

Po drugi strani pa ima vrtec zaradi neplačevanja zadevnim romskim staršem pravico odkloniti varstvo za njihove otroke; tako bi najverjetneje ravnali v primeru neplačevanja s strani večinskega prebivalstva. Če bo prostora v vrtcu zmanjkalo, bo to še poseben izziv, saj bodo v vrtcu otroci, za katere starši ne plačujejo – tisti starši, ki so pa pripravljeni plačevati, pa morda ne bodo dobili možnosti vrtčevskega varstva.

 

Vodstvo vrtca prosi za dialog in rešitev tega izziva – npr. v dogovoru s CSD-jem, ki pozna širšo socialno situacijo zadevnih družin.

 

 

 

Predlogi tem za nadaljnje dialoge

 

  1. Info točka:
  • viri financiranja za dolgoročno uspešno delovanje info točke in kako do njih (npr. razpoložljivi razpisi)
  • eventuelna kadrovska okrepitev info točke (idealno en Rom in en Nerom)
  • organizacija strokovne mentorske podpore delujočim v info točki
  • vsebina programov info točke
  1. Bivanjske razmere:
  • dostop do elektrike
  • legalizacija objektov in izzivi, povezani s tem
  • dolgoročnejši ukrepi za ureditev primernih standardov bivanja

 

                  3. Nujni kratkoročni ukrepi s ciljem izboljšanja sobivanja z okoliškim prebivalstvom

  • dogovor med krajevno skupnostjo, Romi in potencialnimi drugimi deležniki glede ključnih izzivov sobivanja (glasnost, smeti …) ter načini spremljanja dogovorov
  • preučitev ideje o skupnostnem vrtu
  • razmislek o morebitni mediaciji

 

 

 

 

 

Zapisala: mag. Marjeta Novak, moderatorka srečanja

 

 

POROČILO

 

 

SKUPNA USMERJENA RAZPRAVA

 

 

»Skupaj smo uspešnejši:

prva usmerjena razprava z občinami, kjer živijo Romi, pri razvijanju celovitih pristopov in akcijskih načrtov za vključevanje Romov«

 

15. februar  2018;  od 9.00 – 13.00

 

Center za poslovno usposabljanje, Ljubljana

 

 

          

 

 

Namen dogodka

 

Dogodek je imel trojni namen:

 

  • Občinam, v katerih živijo Romi, in romskim svetnikom predstaviti projekt »Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji« preko nadaljevanja in nadgradnje dela Nacionalne platforme za Rome (SIFOROMA2);
  • razumeti pomen multidisciplinarnega pristopa ter praktično zasnovanih lokalnih akcijskih načrtov ne le za usklajen in hitrejši napredek na lokalnem nivoju, pač pa tudi kot signal državi o strateški usmeritvi reševanja romske tematike;
  • razumeti ključne izzive občin ter izmenjati izkušnje pri urejanju romske tematike kot podlaga za nadaljevanje projekta na lokalnih ravneh.

 

 

Predstavitev projekta SIFOROMA II

 

Uvodoma je udeležence pozdravila generalna sekretarka vlade, mag. Lilijana Kozlovič, ki je poudarila pomembnost nadaljevanja procesa sodelovanja in povezovanja na lokalni ravni in med lokalno in državno ravnjo, za kar si bo vladna stran še posebej prizadevala in si je to zavezo zadala tudi s sprejemom Nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2017–2021. Izpostavila je, da procesa, ki se je v preteklem letu začel preko aktivnosti nacionalne platforme za Rome, nikakor ne smemo prekiniti, zato se bo tudi skozi prihodnje aktivnosti nacionalne platforme še posebej krepilo povezovanje in sodelovanje vseh pristojnih institucij na lokalni in nacionalni ravni, da bi skupaj in vsak na svojem področju pristojnosti uspešneje dosegali večjo vključenost pripadnic in pripadnikov romske skupnosti v družbo. 

 

Direktor Urada za narodnosti mag. Stane Baluh je predstavil rezultate projekta SIFOROMA ter namene in cilje projekta SIFOROMA2, ki so naslednji:

 

  • Povezati in spodbuditi sodelovanje pristojnih institucij na lokalni ravni za celovito naslavljanje romske tematike;
  • identificirati dobre prakse in pristope in jih smiselno prenesti v okolja, kjer se kažejo potrebe;
  • nuditi procesno podporo občinam v snovanju lokalnih programov ukrepov;
  • spodbuditi krepitev dialoga med lokalno in državno ravnijo za iskanje sinergij pri reševanju romske tematike;
  • na dolgi rok izboljšati položaj Romov, predvsem žensk, otrok in mladih, in izboljšati sobivanje v lokalnem okolju.

 

 

Načrtovane aktivnosti za 2018:

 

Projekt bo preko vključujočega in interaktivnega načina dela podprl občine, v katerih živijo Romi, da:

  • razvijejo kratke, konkretne in realne lokalne akcijske načrte za vključevanje Romov, ki bodo prilagojeni lokalnim potrebam in bodo upoštevali tudi vse morebitne omejitve;
  • postanejo koordinator medinstitucionalnega povezovanja in sodelovanja na lokalni ravni (multidisciplinarni timi, varnostni sosveti, itd.);
  • posledično kompetentneje in kot strateški partner z izoblikovano vizijo vstopijo v dialog s pristojnimi institucijami na državni ravni za celovito in sistemsko reševanje tematike.

 Dodatna aktivnost:

  • usposabljanja v podporo delu predstavnikov romske skupnosti v mestnih oziroma občinskih svetih glede na dejanske potrebe (v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije).

 

                             

 

  

Primer dobre prakse celovitega multidisciplinarnega pristop

 

 

       

 

Župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic je v pogovoru predstavil ključne izzive in rešitve urejanja romske tematike v zadnjih 12 letih.

Med ključnimi koraki na poti so bili ekskurzija v romsko naselje Pušča (ki so se je udeležili predstavniki trebanjske občine, centra za socialno delo, policije, zdravstva šolstva idr.); reden dialog z državo in skupno iskanje poti na podlagi pozitivnega pristopa; zgrajeno zaupanje preko stalnega konstruktivnega iskanja rešitev; ureditev lastništva zemljišč;  vključenost romskih otrok v vrtce in šole; multidisciplinarno sodelovanje pri oblikovanju vizije in reševanju tekočih izzivov; tvorno sodelovanje z romskim svetnikom; nepopuščanje pri večjih kršitvah; delo z mladimi in iskanje inovativnih rešitev v smeri razvijanja samoodgovornosti mladih (šport, socialno podjetništvo); pogled naprej – od getoizacije k integraciji družin, ki so razvile socialne norme večinskega prebivalstva, v naselja z večinskim prebivalstvom.

 

Koga vse vključiti
 

Za uspešno naslavljanje kompleksne tematike je nujen celovit in dolgoročen multidisciplinarni pristop. V praksi se obnese ožje jedro (lokalni tim, v katerem so najmanj predstavniki občine, centra za socialno delo, policije, šolstva ter predstavnikov Romov) kot tudi redno sodelovanje z vsemi, katerih delo se dotika romske tematike; to pa so:

 

  • Občina (kot koordinator)
  • Center za socialno delo
  • Policija
  • Vrtci in šole
  • Zdravstvo
  • Krajevne skupnosti
  • Romski svetnik
  • Romsko prebivalstvo
  • Večinsko prebivalstvo vključno s sosedi romskih naselij
  • Zavod za zaposlovanje
  • Nevladne organizacije
  • Civilne iniciative
  • Urad za narodnosti
  • Pristojna ministrstva – MOP, MZ, MDDSZ
  • Inšpekcijske službe

 

 

 

Področja ključnih izzivov

                              

V skupni razpravi so udeleženci izmenjali mnenja ter  nanizali področja ključnih izzivov v zvezi z romsko tematiko, ki so lahko osnova za izdelavo lokalnega načrta ukrepov. Le-ta pa mora biti prilagojen lokalnim specifikam ter narejen z multidisciplinarnim pristopom, ki najlažje zaobjame kompleksnost tematike. Udeleženci so izzive oblikovali v obliki konstruktivnih vprašanj (gl. spodaj).

 

 

1. Primerne bivanjske razmere

 

Primerne bivanjske razmere so eden najkompleksnejših izzivov, saj zahtevajo spremembo miselnosti (posamične, kolektivne, sistemske), usposobljenost (kadrovsko kompetentnost, usposobljenost Romov za razumevanje pravnih podlag) in vire (finančne, materialne). Hkrati pa so primerne bivanjske razmere predpogoj za vključevanje Romov v družbeno tkivo: otroci, ki se nimajo priložnosti umiti ali na toplem ob razsvetljavi narediti domačih nalog, so v šoli šikanirani, s čimer se njihova motiviranost za prihod v šolo takoj zmanjša.

 

Ključni izzivi, identificirani v razpravi:

 

  • Kako zagotoviti ustrezno infrastrukturo, ki je predpogoj za uspešno vključevanje Romov v izobraževalni sistem ter v širše družbeno tkivo?
  • Kako motivirati župane za rešitev infrastrukturnih problemov?
  • Kakšna je optimalna sinergija občine/regije na eni ter države na drugi strani pri zagotavljanju primernih bivanjskih razmer (sistemska, finančna)? Kako oblikovati optimalen finančni model, v katerem finančno prispevata tako občinska kot državna raven?
  • Kako Rome spodbuditi, da bodo tvorno sodelovali pri urejanju naselij? (doprinesli svoj del prispevka in odgovornosti za izboljševanje razmer – od delovnih vložkov do finančnih sredstev)?
  • Kako sistemsko spodbujati preselitev Romov, ki so dosegli standarde bivanja, v naselja z večinskim prebivalstvom? Kako spodbujati večinsko prebivalstvu k sprejetju Romov?

 

 

2. Zavedanje pomena izobrazbe za kakovost življenja in aktivno državljanstvo

 

Izobraženost je prepoznana kot ključni vzvod za polno sodelovanje v družbi ter samostojno vodeno življenje.  Med ključnimi razlogi za neuspešno vključevanje romskih otrok v šole je neznanje slovenskega jezika, zato je pomembno spodbujati vključevanje romskih otrok v vrtce, kjer lahko pridobijo temelje slovenskega jezika. Prav tako je potrebno načrtno delovati v smeri  preseganja stereotipov o Romih s strani šolskih delavcev ter staršev (in posledično otrok) večinskega prebivalstva.

 

Nekateri izzivi, identificirani v razpravi:

  • Kako ozavestiti romske starše, da se bodo zavedali pomena izobrazbe za dolgoročno dobrobit njihovih otrok – in jih motivirati za redno pošiljanje otrok v šolo?
  • Kako zagotoviti 100 % vključenost romskih otrok v vrtce kot podlago za uspešno vključitev v osnovno šolo?
  • Kako spreminjati miselnost na obeh straneh (romski in večinski) -  skozi deljenje pozitivnih zgodb (zgodb izobraženih in uspešnih Romov)?
  • Kako  spreminjati miselnost v šolah – da večinsko prebivalstvo Rome prvenstveno vidi kot učence, ne kot Rome?
  • Kako razvijati pozitivno samopodobo romskih otrok, in tako pomagati k večji vključenosti v družbeno tkivo?
  • Kateri vzvodi pozitivne diskriminacije bi lahko bili uspešni na dolgi rok (npr. štipendiranje Romov)?
  • Katere druge pozitivne spodbude bi povečale interes za obiskovanje pouka (npr. simbolne nagrade)?
  • Kako zagotoviti kakovostno in trajnostno strokovno podporo romskim učencem in staršem za uspešno šolsko delo?

 

 

3. Spodbude za zaposlovanje

 

Zaposlitev je prepoznana kot eden od pogojev za občutek lastne vrednosti ter prispevanje družbi – kot tudi vir dohodka, ki omogoča samostojnost. Izzivi so tako kulturni kot sistemski (majhna razlika med plačami za nižje kvalificirana dela ter socialnimi transferji).

Nekateri izzivi, identificirani v razpravi:

  • Kako oblikovati zaposlitvene možnosti za romsko populacijo z nižjo stopnjo izobrazbe?
  • Kako stimulirati Rome za zaposlitev? Kako jim prikazati pozitivne nematerialne plati – vključenost v družbeno tkivo, boljše možnosti za naslednje generacije …?

 

4. Namenska poraba socialnih transferjev

 

Eden večjih prepoznanih izzivov je pomanjkanje kompetenc ravnanja z denarjem nekaterih romskih družin v najbolj depriviligiranih okoljih. Socialni transferji se zato porabljajo nenamensko; kar je zlasti boleče v primeru otroških dodatkov. Dodaten problem so nelegalna posojila z oderuškimi obrestmi, s katerimi romske družine premoščajo čas do naslednjih socialnih transferjev.

Nekateri izzivi, identificirani na delavnici:

  • Kako oblikovati in implementirati celovite in uporabne kriterije za socialne transferje ter tako preprečiti zlorabe?
  • Katere druge (nefinančne) oblike socialne pomoči je mogoče uporabiti za pomoč najbolj ranljivim družinam?
  • Kako presekati nelegalna posojila znotraj nekaterih romskih naselij?

 

5. Vzgoja za skupnost

 

Eden krovnih izzivov današnjega sveta je vse večja izoliranost, ki jo ljudje kompenzirajo s kupovanjem dobrin. Preklop iz potrošniške miselnosti v skupnostno miselnost bi bil dobrodejen tako za večinsko kot romsko prebivalstvo: oživljanje vrednost, kot so sobivanje, skrb za drugega, dobri medsosedski odnosi, sinergija različnosti, ravnovesje med živimi stiki in novimi tehnologijami, skrbno ravnanja z viri (vključno s financami), zdrava hrana in zdrav način življenja.

Nekateri izzivi, identificirani v razpravi:

  • Kako razumeti ustroj skupnosti – tako romske kot večinske – ter njune soodvisnosti?
  • Kako izobraziti večinsko in romsko prebivalstvo za kakovostno sobivanje v skupnosti?
  • Kako Romom pomagati premostiti razlike med tradicionalnim romskim in sodobnim večinskim načinom življenja?
  • Kako vzpostaviti in gojiti sožitje? Kje začeti? Kako v poplavi informacij »spoznati soseda na čisto človeški ravni«?
  • Kako si pridobiti zaupanje za vstop v romsko skupnost? Kakšna je lahko vloga romskega pomočnika?
  • Kako že mlade vzgajati v duhu krepitve skupnosti in svoje vloge v njej?

 

6. Celovita in kakovostna informiranost

 

Eden večjih izzivov so pomanjkljive  ali popačene informacije, ki krožijo v medijih (javnih, družbenih) kot tudi neposredno med ljudmi. Dodaten izziv je neseznanjenost Romov s posledicami sedanjega stanja ter posledicami načrtovanih rešitev (katere obveznosti npr. potegne za seboj lastništvo nepremičnine); pri tem igra vlogo tudi neznanje jezika in nerazumevanje predstavnikov občinskih in državnih organov za njihove jezikovne in izobrazbene specifike.

Nekateri izzivi, identificirani v razpravi:

  • Zavedajoč se kompleksnosti tematike - kako zbrati in ključnim deležnikom posredovati kakovostne informacije, ki so lahko podlaga za konstruktivno reševanje izzivov?
  • Kako celovito informirati večinsko prebivalstvo o romski tematiki ter scenarijih razvoja?
  • Kako Romom zagotoviti transparentne in celovite informacije o izzivih, možnih scenarijih, rešitvah in posledicah – v njim razumljivem jeziku?

 

 

 

Predpogoji za realizacijo programa ukrepov na lokalni ravni

 

Zaključni del je bil namenjen skupinskemu razmisleku, kaj so nujni predpogoji, da se program ukrepov tudi realizira – le z realizacijo se vložek v oblikovanje programa tudi osmisli.

 

  • Politična (in širša) volja

 

Nujna je volja, ki jo pojmujemo širše od zgolj politične volje: jedrna ekipa, ki proaktivno išče poti (vključno s financami), ko se pojavijo izzivi. Prav tako je ključen iskren namen občine, ki se izkaže kot proaktivno iskanje rešitev vsakič, ko se pokažejo izzivi. Ukrepom je potrebno zagotoviti politično podporo kot tudi podporo romske skupnosti, pri čemer je lahko v pomoč usposobljen in zaupanja vreden svetnik.

Eden od načinov, kako spodbujati ozaveščenost in motiviranost za naslavljanje romske tematike na lokalni ravni, bi lahko bila nagrada za napredek glede urejanja razmer v občinah z romskim prebivalstvom (npr. »Zlato kolo« - po analogiji Zlatega kamna).

 

  • Ekonomska, strokovna in kadrovska sposobnost lokalne skupnosti
  • Partnersko sodelovanje občinske in državne ravni
  • V oblikovanje ukrepov je potrebno vključiti obe strani – Rome in večinsko prebivalstvo (rešitve ne smejo biti enostranske; potrebno je upoštevati potrebe obeh skupnosti)
  • Pripravljenost Romov na posledice sprememb (lastništvo zemljišča npr. potegne za seboj redne komunalne stroške)
  • Kompetentno vodenje projekta:
  • Realni in usklajeni cilji

Če so cilji preambiciozni, potem je učinek na srednji in dolgi rok kontraproduktiven (motivacija za dosego napredka upade)

  • Zagotovitev nadzora nad izvajanjem programa ukrepov
  • Proračunska sredstva: partnerstvo lokalne in državne ravni
  • V pomoč bi lahko bil tudi pregled primerov dobrih praks pristopov občin v drugih državah na področju te tematike, ki bi ga pripravil Urad za narodnosti
  • Vloga Urada za narodnosti naj bo povezovanje, zagovorništvo in koordinacija med lokalno in državno ravnijo s fokusom na izboljšanje razmer v občinah z romsko populacijo.

 

 

                      

 

Podpora romskim svetnikom za kakovostno delo v skupnosti in občinskem svetu

 

 

V popoldanskem delu razprave so romski svetniki identificirali ključna področja, na katerih potrebujejo podporo za polnejše delovanje v občinskih svetih ter v širši skupnosti.

Skupno je bilo zavedanje potrebe po izgraditvi instituta romskega svetnika, kar je mogoče doseči po več poteh: naboru in izbiri ustreznih kandidatov (s poudarkom na delu z mladimi); ozaveščanju potencialnih kandidatov za svetnike o dejanski vlogi, odgovornosti in pristojnosti romskega svetnika – kot tudi posledicah, ki jih taka vloga prinese za osebno in družinsko življenje; usposabljanju za sodelovanje v občinskem svetu; usposabljanju preostalih svetnikov za tvorno sodelovanje z romskimi kolegi.

 

 

Identificirana področja za razvoj kompetenc:

 

  • Razumeti vlogo svetnika (pristojnosti, odgovornosti, količina dela)
  • Razumeti vlogo, sistem, ustroj in delovanje občinskega sveta znotraj občine
  • Razumeti postopke odločanja (in možnosti vplivanja) – npr. pomen faze sprejemanja občinskega proračuna
  • Znati dajati pobude na ustrezen način znotraj sistema
  • Poznati splošne občinske teme in izzive
  • Znati zastaviti uresničljive cilje ( za obdobje 4 let) ter poti do njih (konkretni koraki, viri, potrebne koalicije)
  • Poznati odgovornosti in pristojnosti občine glede romske tematike (kaj je v domeni občin – kaj pa v domeni države)
  • Znati graditi koalicije in politične povezave za doseganje ciljev
  • Razviti veščine komuniciranja z romsko in večinsko skupnostjo ter znotraj OS
  • Razviti veščine sodelovanja in povezovanja
  • Graditi in negovati zaupanje Romov na dolgi rok (konstruktivno iskanje rešitev v sožitju z drugimi)

 

 

 

Druge oblike podpore:

 

  • Identificirati primerne mlade kandidate, ki bi lahko prevzeli vlogo romskih svetnikov
  • Potencialne kandidate vnaprej seznaniti z odgovornostmi, pristojnostmi in posledicami vloge romskega svetnika (preprečiti previsoka ali nerealna pričakovanja)
  • Razviti načine mentorske/kolegialne podpore za izoblikovanje svetnikovih stališč, s katerimi sodeluje na sejah OS (npr. s strani izkušenih romskih svetnikov)
  • Povezati občine z romskim prebivalstvom v združenje; izmenjava dobrih praks; sistemi mentorske podpore med svetniki; lobirati za dodatno sistemsko financiranje teh občin zaradi kompleksne problematike.

 

 

     

 

 

 

Zapisala: mag. Marjeta Novak, moderatorka razprave

 

Predstavitev rezultatov projekta Nacionalne platforme za Rome v prvem letu njenega delovanja

 

O prostorski ureditvi območij, kjer živijo Romi, smo v okviru Nacionalne platforme za Rome spregovorili in podali okvir na velikem nacionalnem posvetu v mesecu novembru 2016, ki so mu sledile usmerjene razprave na lokalni ravni, v Mestni občini Novo mesto.

Usmerjene razprave so potekale (1) s predstavniki Mestne občine Novo mesto in relevantnih institucij, (2) s predstavniki civilne družbe, nevladnih organizacij in krajevnih skupnosti v Mestni občini Novo mesto, (3) z romskim prebivalstvom v Mestni občini Novo mesto ter (4) na obisku romskih naselij Brezje in Žabjak v pogovorih z njihovimi prebivalci. Konec meseca maja je nato potekala še (5) skupna usmerjena razprava o strategiji urejanja naselij, kjer živi romsko prebivalstvo v Mestni občini Novo mesto, ki je povezala vse ključne deležnike na tem področju. V okviru Nacionalne platforme za Rome smo tako skušali z vseh treh zornih kotov (občinskega, civilno-družbenega in romskega) in nato v sodelovanju vseh pogledov osvetliti obstoječe dobre prakse in identificirati ključne izzive na področju urejanja bivanjskih razmer romske skupnosti v Mestni občini Novo mesto.

 

Na tokratnem, zaključnem dogodku prvega leta delovanja Nacionalne platforme za Rome želimo predstaviti rezultate opravljenega dela in Komisijo Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti ter kasneje tudi Vlado Republike Slovenije seznaniti z ugotovitvami in rezultati izvedenih aktivnosti. Dogodek bo potekal v okviru 5. seje Komisije Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti, v sredo, 12. julija 2017, s pričetkom ob 13. uri v veliki sejni dvorani Vlade Republike Slovenije na Gregorčičevi 27 v Ljubljani.

 

Okvirni program:

13.00–14.00    predstavitev rezultatov Nacionalne platforme za Rome v prvem letu njenega delovanja:

-     ključni definirani izzivi,

-     definirani potrebni ukrepi,

-     prvi nujni in konkretni koraki v podporo predlaganim ukrepom;

14.00–14.15    odmor s pogostitvijo;

14.15–15.00    nadaljevanje 5. seje Komisije Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti.

 

Izjave za medije so možne v avli pred sejno dvorano pred pričetkom dogodka, med odmorom in po zaključeni seji komisije, predvidoma ob 15. uri.

 

 

Vabilo.

 

 

Predstavitev Nacionalne platforme za Rome na nacionalni konferenci "Prej, boljše, dlje: dostopni in kakovostni vzgojno-izobraževalni programi za romske otroke"

dne 8.12.2016, je predstavnica Urada Vlade Rs za narodnosti, Maja Mamlić, imela predstavitev Nacionalne platforme za Rome na nacionalni konferenci "Prej, boljše, dlje: dostopni in kakovostni vzgojno-izobraževalni programi za romske otroke"

 

Dne, 8. decembra 2016 je v organizaciji Pedagoškega inštituta, Centra za kakovost v vzgoji in izobraževanju "Korak za korakom" in Mreže za kakovostno vzgojo in izobraževanje romskih otrok "REYN Slovenija" v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport potekala nacionalna konferenca na temo zagotavljanja dostopnih in kakovostnih vzgojno-izobraževalnih programov za romske otroke. Ker je bila konferenca namenjena vodstvenim in strokovnim delavcem vrtcev in šol, predstavnikom različnih institucij v lokalnih skupnostih, predstavnikom ministrstev in vladnih služb ter drugim akterjem, ki se pri svojem delu srečujejo z romskimi družinami, in ker je bil velik poudarek konference dan predvsem vzpostavljanju mrež, povezovanju in sodelovanju, je bila to priložnost tudi za predstavitev Nacionalne platforme za Rome. Uvodoma je na konferenci o vlaganju naporov v predšolsko vzgojo (tudi) romskih otrok spregovoril direktor Urada Vlade RS za narodnosti, mag. Stanko Baluh, predstavnica urada, Maja Mamlić, pa je v posebnem prispevku predstavila izhodišča, cilje in vsebino projekta Nacionalne platforme za Rome ter pričakovanja in prizadevanja urada na področju krepitve tega posvetovalnega procesa po zaključku aktivnosti v prvem letu platforme.

 

 

Mediji o nacionalnem posvetu:

Vabilo, Priložnost. Ideje. Prihodnost. Nacionalni posvet "Prostorska ureditev območij, kjer živijo Romi v Republiki Sloveniji", ki bo v petek, 11. novembra 2016, ob 9.30 uri v dvorani Grandis, Brdo pri Kranju (Predoslje 39, 4000 Kranj).

Napoved dogodka

 

   Priložnost. Ideje. Prihodnost.

 

»Nacionalni posvet: prostorska ureditev območij, kjer živijo Romi v Republiki Sloveniji«,

 

ki bo v petek, 11. novembra 2016, s pričetkom ob 9.30, na Brdu pri Kranju (Predoslje 39, 4000 Kranj).

 

 

O romskih naseljih vemo veliko, a še vedno premalo. Romska naselja v Sloveniji soustvarjajo slovensko kulturno krajino, a hkrati v nekaterih okoljih predstavljajo specifičen prostorski in socialni izziv. So dinamičen prostor, ki kontinuirano spreminja svojo zunanjo podobo, strukturo in funkcije. Prostor, ki prehaja v raznolika prizorišča srečevanj, druženj, učenja in ohranjanja romskih tradicionalnih vrednot ter običajev. Po drugi strani se nekatera območja, kjer živijo Romi, še vedno soočajo s številnimi izzivi: nezadostno ali slabo urejenimi bivanjskimi razmerami, revščino in socialno izključenostjo.

 

Na tokratnem posvetu bodo sodelovali poznavalci z različnih področij in se dotaknili več dimenzij aktualne tematike. Skupaj bomo odkrito spregovorili o tem, katere so omejitve in prepreke, kdo potrebuje dodatno pomoč in spodbude, kateri koraki so prioritetni in kako lahko vsak sam pripomore k izboljšanju stanja.

 

Cilj posveta ni zgolj izmenjava izkušenj, ampak predvsem ob tesnejšem povezovanju in sodelovanju vseh udeležencev oblikovati konkretne kratkoročne rešitve ter predloge in priporočila za nadaljnje delo. 
Podrobnejši program dogodka vam bomo poslali v kratkem, vi pa si že sedaj rezervirajte datum nacionalnega posveta.

 

Prosimo, da o dogodku obvestite vse, ki bi jih udeležba zanimala.

 

Posvet bo potekal v okviru projekta Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji z vzpostavitvijo Nacionalne platforme za  Rome, ki ga podpira evropska unija, in v organizaciji Urada Vlade RS za narodnosti.

 

 

Dne, 19.9.2016 je v veliki sejni sobi na Gregorčičevi 27 v Ljubljani, potekala predstavitev projekta «Krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa v Sloveniji z vzpostavitvijo Nacionalne platforme za Rome »(v nadaljevanju SIFOROMA). Gradivo v prilogi