Skoči na vsebino

USTAVNO-PRAVNI POLOŽAJ

 

Pravna podlaga za urejanje položaja romske skupnosti v Republiki Sloveniji je 65. člen ustave, ki določa, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. S tem so bili postavljeni pravni temelji za zaščitne ukrepe. Do dosledne izpeljave ustavne določbe je prišlo s sprejemom Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji – ZRomS-1 (Uradni list RS, št. 33/2007) v letu 2007. Dodatno je zaščita romske skupnosti vgrajena tudi v druge področne  zakone, in sicer: Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o lokalnih volitvah, Zakon o evidenci volilne pravice, Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o osnovni šoli, Zakon o vrtcih, Zakon o medijih, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Zakon o knjižničarstvu, Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, Zakon o Radioteleviziji Slovenija, Zakon o financiranju občin, Zakon o varstvu kulturne dediščine, Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, Zakon o Slovenski tiskovni agenciji, Kazenski zakonik Republike Slovenije. Poleg zakonov je skrb za uresničevanje posebnih pravic romske skupnosti in za izboljšanje položaja romske skupnosti vgrajena v številne programe, strategije in resolucije s posameznih družbenih področij (več o posameznih dokumentih v aktivnih povezavah):
  
Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/07),

Nacionalni program ukrepov za Rome Vlade RS za obdobje 2010-2015,

Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji, 2004,

Dopolnitev Strategije vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji, 2011,

Sklep Vlade Republike Slovenije, št. 09501-5/2016/11 z dne 25. 5. 2017,

Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2017-2021

Priloga k Nacionalnemu programu ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2017-2021,

ZBIRNO POROČILO - pregled prejetih pripomb in predlogov v okviru javne obravnave osnutka Nacionalnega programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za naslednje obdobje ter odziv pristojnih organov,

ZBIRNO POROČILO - pregled prejetih predlogov civilne družbe v fazi priprave Osnutka Nacionalnega programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za naslednje obdobje,

Zbirno poročilo odziva državnih organov na zbrana poročila Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike ob pripravi novega nacionalnega programa ukrepov za Rome za naslednje obdobje.


 
 
Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji – ZRomS-1 je sistemski zakon, ki določa skrb državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti pri uresničevanju posebnih pravic romske skupnosti, poleg tega pa ureja tudi organiziranost romske skupnosti na državni in lokalni ravni ter financiranje.
 
Za spremljanje položaja romske skupnosti v Sloveniji vsakokratna vlada imenuje vladno delovno telo – Komisijo Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti. Komisija je bila ustanovljena dne 5. 3. 2009 (sklep vlade št. 09501-2/2009/3), na njeno sestavo in delovanje pa bistveno vplivajo tudi določbe krovnega romskega zakona.
 
Komisija je delovno telo Vlade RS s področja položaja romske skupnosti in skrbi zlasti za:
- spremljanje uresničevanja programa ukrepov iz prvega odstavka 6. člena Zakona o romski skupnosti v RS;
- spremljanje uresničevanja ustavnih obveznosti in zakonskih določil RS, ki se nanašajo na romsko skupnost;
- oblikovanje predlogov in pobud glede zaščite romske skupnosti, ki se posredujejo Vladi RS in posameznim ministrstvom v smeri pridobivanja njihovih uradnih stališč;
- izmenjavo mnenj med predstavniki romske skupnosti, samoupravnih lokalnih skupnosti in državnimi organi o vseh vprašanjih, ki zadevajo položaj romske skupnosti; obravnavanje aktualnih vprašanj uresničevanja posebnih pravic romske skupnosti.
- v skladu z določili ZRomS-1 komisijo sestavlja osem predstavnikov državnih organov, štirje predstavniki samoupravnih lokalnih skupnosti, v katerih se voli predstavnika romske skupnosti v mestni oz. občinski svet in štirje predstavniki Sveta romske skupnosti Republike Slovenije.
 
Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za delo komisije opravlja Urad Vlade RS za narodnosti.
 
Vlada RS je na svoji 72. seji dne 11. 3. 2010 s sklepom št. 09501-2/2010/7 (prečiščeno besedilo sprejeto na 73. seji vlade dne 18. 3. 2010 s sklepom št. 09501-2/2010/8) na podlagi 6. člena ZRomS-1 sprejela Nacionalni program ukrepov za Rome Vlade Republike Slovenije za obdobje 2010 – 2015 (NPUR 2010-2015). Sprejeti dokument pomeni operacionalizacijo zakonskih določil na področju usklajenega uresničevanja pravic pripadnikov romske skupnosti ter prinaša nujno potrebne ukrepe na tistih področjih, ki so za izboljšanje položaja pripadnikov romske skupnosti prioritetna.
 
Dolgoročni namen in cilj sprejetega NPUR 2010-2015 je s konkretnimi ukrepi vplivati na razvoj oziroma večanje medsebojnega razumevanja in dialoga med pripadniki romske skupnosti in večinskim prebivalstvom ter promovirati udejanjanje človekovih ter manjšinskih pravic. 
 
Na podlagi izraženih potreb romske skupnosti in poznavanja razmer na terenu so kot prioritetna področja v sprejetem NPUR 2010-2015 identificirana in opredeljena področja bivalnih razmer, izobraževanja, zaposlovanja in zdravstvenega varstva, ki zahtevajo konkretne kratkoročne in dolgoročne ukrepe za izboljšanje stanja. Poleg prioritetnih področij država že namenja, in mora v prihodnje še dodatno namenjati, posebno pozornost tudi ohranjanju in razvoju različnih oblik romskega jezika, kulture ter informativne in založniške dejavnosti, vključevanju Romov v družbeno in politično življenje ter osveščanju tako večinskega kot manjšinskega prebivalstva o obstoju diskriminacije in boju proti njej, zavedanju predsodkov posameznikov, še posebej javnih uslužbencev, ki se pri svojem delu srečujejo s pripadniki romske skupnosti.
 
Osnovni strateški cilji NPUR 2010-2015 so tako:
 
- izboljšati bivalne razmere pripadnikov romske skupnosti in urediti romska naselja;
- izboljšati izobrazbeno strukturo pripadnikov romske skupnosti in izboljšati obisk romskih otrok v programih predšolske vzgoje, šoloobveznih otrok v rednem izobraževanju ter povečati vključenost mladih in odraslih v nadaljevanje izobraževalnega procesa v skladu z načelom vseživljenjskega učenja;
- povečati zaposlenost in znižati brezposelnost pripadnikov romske skupnosti;
- izboljšati zdravstveno varstvo pripadnikov romske skupnosti, predvsem s poudarkom na izboljšanju zdravstvenega varstva otrok in žensk;
- ohranjati in razvijati kulturne, informativne in založniške dejavnosti romske skupnosti ter si prizadevati za ohranjanje in razvoj različnih oblik romskega jezika;
- povečati osveščenost večinskega prebivalstva glede obstoja, kulture, šeg in navad pripadnikov romske skupnosti ter osveščenost pripadnikov manjšine o pravicah in dolžnostih, ki jim pripadajo kot državljanom Republike Slovenije.
 
Skladno z zastavljenimi strateškimi cilji so opredeljena prioritetna področja programa ter ukrepi.
 
V skladu z ZRomS-1 uresničevanje NPUR 2010-2015 spremlja vladno delovno telo – Komisija Vlade RS za zaščito romske skupnosti. Izvajanje ZRomS-1 in uresničevanje NPUR 2010-2015 se sistematično spremljata na letni ravni. Vlada o uresničevanju ZRomS-1 in NPUR 2010-2015 redno poroča Državnemu zboru RS. V poročilu so predstavljeni tudi programi in ukrepi, ki jih je sprejela Vlada RS oziroma jih pripravljajo in izvajajo različni državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti. Oktobra 2010 je Vlada RS sprejela Prvo poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji, ki ga je v prvih mesecih leta 2011 obravnaval tudi Državni zbor RS. Novembra 2012 je Vlada RS sprejela Drugo poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji in ga poslala v obravnavo v Državni zbor RS, kjer je bila obravnava zaključena maja 2013. V začetku novembra 2014 je Vlada RS sprejela Tretje poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji(priloga 1, priloga 2, priloga 3, priloga 4, priloga 5), ki zajema aktivnosti v letih 2012 in 2013, in ga poslala v obravnavo v Državni zbor RS. Četrto poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji (priloga 1, priloga 2) za leto 2014 je vlada sprejela dne 28. 8. 2015, jeseni 2015 ga je obravnaval tudi Državni zbor. Peto poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji (priloga 1, priloga 2, priloga 3, priloga 4) je vlada sprejela dne 18. 7. 2018 in ga že posredovala tudi v obravnavo Državnemu zboru. Na opisan način se uspešno izvaja monitoring nad izvrševanjem obveznosti kot tudi nad načrtovanimi in porabljenimi sredstvi.