Skoči na vsebino

STATISTIČNI IN OSNOVNI PODATKI

 

Po ocenah različnih institucij (centri za socialno delo, upravne enote, nevladne organizacije) v Sloveniji živi približno od 7.000 do 12.000 Romov. Romi strnjeno živijo v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ter v večjih mestih kot so Maribor, Velenje, Ljubljana, Celje, Jesenice, Radovljica (na Jesenicah in v Radovljici živijo predvsem družine Sintov).
 
Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3.246 prebivalcev, 3.834 osebe pa so kot materin jezik navedle romski jezik. Ob predhodnem popisu prebivalstva v letu 1991 se je za pripadnike romske skupnosti opredelilo 2.259 oseb, 2.752 osebe pa so kot materin jezik navedle romski jezik. Iz primerjave podatkov obeh popisov se da sklepati, da večje število opredeljenih Romov ob zadnjem popisu kaže tudi na izboljšanje njihovega položaja v tem obdobju.
 
Na ozemlju današnje Slovenije zgodovinski viri omenjajo Rome že v 15. stoletju. Od 17. stoletja dalje pa so podatki o njih pogostejši, najdemo jih tudi že v matičnih knjigah. Raziskave kažejo, da je naselitev Romov v tem prostoru potekala po treh poteh: predniki Romov, ki živijo v Prekmurju, so prišli k nam prek madžarskega ozemlja, predniki dolenjskih Romov preko Hrvaške, na Gorenjskem pa so se naselile manjše skupine Sintov, ki so k nam prišli s severa prek današnje Avstrije. Kljub temu, da gre za v preteklosti nomadsko prebivalstvo, ki je svoja bivališča pogosto menjavalo, lahko danes govorimo o zaokroženih območjih poselitve v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Na teh območjih se štejejo Romi med tradicionalno naseljeno prebivalstvo, ki se je v bolj ali manj stalni naselitvi ohranilo do danes.
 
Sinti
 
Manjša skupina Romov se je naselila na Gorenjskem vzdolž reke Save. Gre za skupino Sintov, ki izvirajo iz istoimenskega plemena, naseljenega v srednji Evropi, predvsem v Avstriji in Nemčiji. Večina gorenjskih Sintov se je priselila iz sosednje Avstrije, natančneje iz okolice Judenburga, Beljaka in Celovca ter obmejnih štajerskih krajev. V obliki raztresenih družin živijo na Gorenjskem, vzdolž savske doline vse od Kranja do Kranjske Gore, najbolj številčno pa na Jesenicah. Pripadniki te skupine se sami ne prištevajo k Romom, čeprav jih zgodovinska stroka opredeljuje kot romsko podskupino oziroma potomce indijskih plemen iz severozahodnega dela Indije, ob izlivu reke Ind, ki so bili večinoma živinorejci, poljedelci ter umetniki (risarji, glasbeniki in plesalci). Narečje gorenjskih Sintov sodi k nemški jezikovni skupini. Te družine so ohranile materin jezik, v njem pa zasledimo malo slovenskih izposojenk. Narečje vsebuje precej izvirnih značilnosti in oblik, po čemer se močno loči od drugih romskih narečij v Sloveniji.
 
Sintske družine so večinoma intergrirane, največkrat pa tudi asimilirane v večinsko družbo, šele v zadnjih letih so se z ustanovitvijo Zveze društev Sintov Slovenije s sedežem na Jesenicah pojavile težnje po priznanju te skupine kot posebne etnične skupnosti, obravnavane neodvisno od romske skupnosti. Zveza društev Sintov Slovenije deluje predvsem na kulturnem področju ter se zavzema za ohranjanje kulture, jezika, šeg in navad Sintov, za predstavljanje kulturne dediščine Sintov v slovenskem kulturnem prostoru, seznanjanje javnosti s kulturo Sintov, njihovimi šegami in navadami, sodelovanje s Sinti v drugih evropskih državah, itd. 
 
Slovenska ustava v 65. členu govori o »romski skupnosti« v Sloveniji, ustavni dikciji sledi tudi Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji – ZRomS-1 (Ur. l. RS, št. 33/07). Ustavno sodišče RS je s sklepom št. U-I-134/07-6 z dne 2. 10. 2008, ob presoji pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. člena ZRomS-1, pobudo zavrnilo in v obrazložitvi navedlo, da besedna zveza »romska skupnost« skladno z različnimi mednarodnimi dokumenti ne izključuje nobene od etničnih skupnosti in tako vključuje tudi Sinte.