Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

ORGANIZIRANOST

 

Lokalna raven
 
Na lokalni ravni se pripadniki romske skupnosti združujejo v društva. Nekatera se nato naprej povezujejo v zveze društev; največje število romskih društev združuje Zveza Romov Slovenije. Delovanje romskih društev je usmerjeno predvsem na povezovanje romske skupnosti na lokalni ravni, ohranjanje identitete, razvijanje jezika, kulturno delovanje, organizacija različnih prireditev ter izboljšanje romskega položaja v okoljih, kjer živijo.
 
Poleg predstavništva Romov v mestnih/občinskih svetih občin, ki jih določa zakon, ki ureja področje lokalne samouprave, tudi ZRomS-1 vsebuje določbe, s katerimi Republika Slovenija zagotavlja uresničevanje posebnih pravic romske skupnosti na področju soodločanja v javnih zadevah, ki se nanašajo na pripadnike romske skupnosti. Posebno poglavje zakona tako ureja organiziranost romske skupnosti. V občinah, v katerih se v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, voli predstavnika romske skupnosti v mestni oz. občinski svet (po zakonu mora zastopstvo romske skupnosti v občinskem svetu zagotoviti 20 občin), se v občinskem svetu ustanovi posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti.
ZRomS-1 hkrati dopušča možnost, da posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti lahko ustanovijo tudi druge samoupravne lokalne skupnosti, na primer druge občine ali pokrajine – to možnost so nekatere občine, ki niso izrecno navedene v zakonu o lokalni samoupravi, kot sta npr. Mestna občina Maribor in Mestna občina Velenje, že izkoristile. Dosedanje izkušnje so že večkrat pokazale, da so uspehi za integracijo pripadnikov romske skupnosti vidnejši tam, kjer je romska skupnost aktivno vključena v procese in postopke, ki jo zadevajo. Iz tega razloga se je občine, ki niso izrecno naštete v zakonu, ki ureja področje lokalne samouprave, in torej nimajo zagotovljenega predstavnika romske skupnosti v mestnem/občinskem svetu večkrat pozvalo, da izkoristijo obstoječe zakonske možnosti in zagotovijo predstavništvo romske skupnosti v mestnem/občinskem svetu (možnosti ponujata tako ZLS kot tudi ZRomS-1).
 
Državna raven
 
Z ZRomS-1 je bil 20. 6. 2007 ustanovljen Svet romske skupnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju: Svet), ki predstavlja interese romske skupnosti v razmerju do državnih organov in je oseba javnega prava. Svet sestavlja 21 članov, od tega 14 predstavnikov Zveze Romov Slovenije in 7 predstavnikov romskih skupnosti v mestnih/občinskih svetih tistih samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jih določa zakon, ki ureja področje lokalne samouprave. 
 
Naloge sveta so okvirno določene že z zakonom in so: obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na interese, položaj in pravice romske skupnosti; dajanje predlogov in pobud pristojnim organom; spodbujanje dejavnosti za ohranjanje romskega jezika in kulture; spodbujanje in organiziranje kulturne, informativne, založniške in druge dejavnosti, pomembne za razvoj romske skupnosti; razvoj in ohranjanje stikov z romskimi organizacijami v drugih državah.
Podrobneje so delovanje sveta in njegove naloge opredeljene s Poslovnikom Sveta romske skupnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 94/2007).
 
ZRomS-1 tudi določa, da lahko svet daje Državnemu zboru RS, Državnemu svetu RS, Vladi RS, drugim državnim organom, nosilcem javnih pooblastil in organom samoupravne lokalne skupnosti predloge, pobude in mnenja v zadevah iz svoje pristojnosti, ti organi pa morajo pridobiti predhodno mnenje sveta, kadar sprejemajo ali izdajajo predpise in druge splošne pravne akte, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti.
 
Več o Svetu: http://www.svetromskeskupnosti.si/
 
V okviru izvršilne veje oblasti deluje kot delovno telo vlade Komisija Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti. Njeni člani so državni predstavniki, predstavniki lokalnih skupnosti in pripadniki romske skupnosti. Več o komisiji pod točko 2.
 
Decembra 2006 je bila v okviru takratnega Ministrstva za okolje in prostor ustanovljena Strokovna skupina za reševanje prostorske problematike romskih naselij (Strokovna komisija), ki je v kratkem času (enega leta) opravila analizo stanja v romskih naseljih v Sloveniji z različnih zornih kotov ter pripravila izhodišča za celovito obravnavo in reševanje specifičnih problemov, s katerimi se soočajo romska naselja v naši državi.
Strokovna skupina je bila ponovno imenovana v nekoliko spremenjeni sestavi decembra 2009, med prioritetnimi aktivnostmi pa je bila tudi ureditev gradiva elaborata, da bi bil s tem dostopen zainteresirani javnosti. Člani strokovne skupine so bili predstavniki pristojnih resorjev, občin in romskih organizacij. Strokovna skupina je s svojim delom zaključila konec leta 2011.
 
http://www.mzip.gov.si/fileadmin/mzip.gov.si/pageuploads/publikacije/prostorski_problemi_romskih_naselij_elaborat.pdf

 

http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/prostor/pdf/romska_naselja_dobre_prakse.pdf

 

Koncept modernizacije romskih naselij