Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

MEDNARODNI DOKUMENTI IN MEDNARODNO SODELOVANJE

 

Republika Slovenija uresničuje vsebino vrste mednarodnih predpisov in dokumentov, ki se dotikajo romske tematike ter sodeluje z različnimi mednarodnimi organizacijami v okviru njihovih pobud, priporočil, smernic, predlogov za izboljšanje položaja romske skupnosti.
 
Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope je Slovenija ratificirala 25. februarja 1998. Glede na to, da konvencija ne vsebuje definicije pojma narodne manjšine in prepušča državam pogodbenicam, da same določijo etnične skupine, ki jih v državi podpisnici obravnavajo kot narodne manjšine, na katere se konvencija nanaša, je Republika Slovenija v skladu z ustavo in notranjo zakonodajo RS, ob ratifikaciji Okvirne konvencije pisno izjavila, da kot narodni manjšini šteje avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost v RS. V kolikor to ni v nasprotju z Ustavo RS in drugimi zakonskimi akti RS (v nasprotju s pravnim redom), se norme iz te konvencije nanašajo tudi na pripadnike romske skupnosti, ki živijo v Republiki Sloveniji.
 
Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih je Slovenija ratificirala v letu 2000 in se obvezala, da se bodo določbe od 1. do 4. odstavka 7. člena (Cilji in načela, na katerih temeljijo politika, zakonodaja, praksa pogodbenic v zvezi z regionalnimi ali manjšinskimi jeziki na ozemljih, na katerih se ti jeziki uporabljajo, in glede na položaj vsakega jezika) te listine smiselno uporabljale tudi za romski jezik.
 
Republika Slovenija posebno zaščito romske skupnosti uresničuje tudi z izvajanjem Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodnega pakta OZN o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta OZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, priporočil in resolucij Sveta Evrope o položaju Romov v  Evropi, aktivno pa sodeluje tudi v Paktu stabilnosti JV Evrope, Srednjeevropski pobudi, itn.
 
S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 51/02), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 51/02) ter Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02in nasl.) je Republika Slovenija realizirala tudi Resolucijo stalne konference regionalnih in lokalnih skupnosti Sveta Evrope v delu, kjer priporoča hitrejše vključevanje Romov v lokalne skupnosti.
 
Republika Slovenija redno spremlja in sodeluje v  razpravah o romski tematiki in iskanju rešitev različnih mednarodnih organizacij za izboljšanje položaja pripadnic in pripadnikov romske skupnosti in ob tem opaža dvig razprave o romski tematiki na višjo raven:
 
Ad hoc odbor Sveta Evrope za vprašanja Romov (Ad hoc Committee of Experts on Roma Issues – CAHROM) je bil ustanovljen dne 16. februarja 2011 in nadomešča ukinjeni Odbor strokovnjakov Sveta Evrope za Rome in potujoče skupine (Committee of Experts on Roma and Travellers – MG-S-ROM), v katerem je Republiko Slovenijo zastopala predstavnica Urada Vlade RS za narodnosti. Države članice Sveta Evrope so bile pozvane, da v novoustanovljeni CAHROM imenujejo svoje predstavnike na čim višji ravni, pri čemer je predstavnikov države lahko več, a ima samo eden glasovalno pravico. Trenutno je član CAHROM-a predstavnik Urada Vlade RS za narodnosti.
 
Aktivnosti NPUR 2010-2015 so se z letom 2011 prenesle tudi na raven EU, saj je Evropska komisija (EK) sprejela Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do 2020 ter z njim naložila državam članicam EU (DČ), da pripravijo nacionalne strategije za vključevanje Romov. Nacionalna strategija Republike Slovenije je NPUR 2010-2015. EK bo Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poročala o izvajanju nacionalih strategij ter doseganju zastavljenih ciljev pri vključevanju romske populacije v DČ, DČ pa bodo morale EK posredovati omenjene informacije. Osnovni namen omenjenih aktivnosti je racionalna delitev in poraba strukturnih sredstev EU za večje in učinkovitejše vključevanje Romov v DČ.
 
Prizadevanja za izboljšanje položaja Romov potekajo tudi v okviru drugih mednarodnih pobud, kot je npr. Dekada za vključevanje Romov 2005-2015. Gre za mednarodno pobudo, ki združuje vlade sodelujočih držav, medvladne in nevladne organizacije ter romsko civilno družbo z namenom boja proti izključenosti Romov, revščini in diskriminaciji znotraj regionalnih okvirjev. Države, ki sodelujejo v dekadi so: Bolgarija, Hrvaška, Češka, Madžarska, Makedonija, Črna Gora, Romunija, Srbija in Slovaška. Dodatno sta se dekadi poleti 2008 priključili: Albanija in Bosna in Hercegovina. Slovenija ima status opazovalke. Poleg naštetih držav v dekadi sodelujejo tudi različne mednarodne institucije: Svetovna banka, Open Society Institute, Razvojni program Združenih narodov, Svet Evrope, Razvojna banka Sveta Evrope, OVSE (Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODHIR) – Kontaktna točka za Rome in Sinte), Evropski forum za Rome in potujoče skupine, Evropski center za pravice Romov ter Sklad Svetovne banke za izobraževanje Romov.
Glavna cilja dekade sta: - pospešiti proces v smeri izboljšanja položaja Romov preko vključitve Romov v proces sprejemanja odločitev in - nadzorovati ta proces na transparenten in preverljiv način. Poleg tega so prioritete tudi spodbujanje in krepitev vključenosti Romov ter izmenjava primerov dobrih praks ter izkušenj, zlasti pa izboljšanje položaja romske skupnosti na štirih prednostnih področjih dela dekade, in sicer: zaposlovanja, izobraževanja, zdravja in bivalnih razmer. Republika Slovenija se je pozitivno odzvala na poziv dekade za vzpostavitev dialoga glede priprave celovite evropske strategije za Rome med državami članicami EU, ostalimi državami, mednarodnimi organizacijami, ki sodelujejo v dekadi, ter predstavniki romske civilne družbe; za vzpostavitev mehanizmov in postopkov nadzora (monitoringa) glede vpliva EU in nacionalnih pobud na področju vključevanja Romov; in za večji poudarek na vključevanju Romov v politikah EU na področju zaposlovanja in socialnega vključevanja ter črpanju sredstev strukturnih skladov.