Skoči na vsebino

USTAVNO-PRAVNI POLOŽAJ

 

1.     Republika Slovenija je v Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1-4/91-I) k Ustavi RS, v poglavju III. opredelila: «Italijanski inmadžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji in njunim pripadnikom so zagotovljene vse pravice iz ustave Republike Slovenije in mednarodnih pogodb«.

 

2.     Ustava RS:


5. člen

 

“Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. …”

 

11. člen

 

»Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanskaali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina«;

 

61. člen

 

-        pravica do izražanja narodne pripadnosti;

 

62. člen

 

-        pravica do uporabe svojega jezika in pisave;

 

64. člen

(posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti):

 

-        pravica do svobodne uporabe narodnih simbolov;

-        za ohranjanje svoje narodne identitete lahko pripadniki te skupnosti ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na področju javnega obveščanja in založništva;

-        pravica do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter oblikovanja in razvijanja teh dejavnosti (zakon določa območja, na katerih je dvojezično šolstvo obvezno);

-        pravica do gojitve odnosov s svojim matičnim narodom;

-        pravica do ustanovitve samoupravne skupnosti za uresničevanje svojih pravic;

-        pravica do neposredne zastopanosti v predstavniških organih lokalne samouprave in v državnem zboru;

-        pravice so zagotovljene ne glede na število pripadnikov;

-        Ustava RS v 5. odstavku 64. člena določa, da: »zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ki zadevajo uresničevanje v ustavi določenih pravic in položaja zgolj narodnih skupnosti, nemorejo biti sprejeti brez soglasjapredstavnikov narodne skupnosti«; na podlagi ustavnega določila pa nadalje Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih (Uradni list RS, št. 65/94) v 2. odstavku 15. člena določa, da: »kadar državni organi odločajo o zadevah, ki se nanašajo na položaj pripadnikov narodnih skupnosti, morajo predhodno pridobiti mnenje samoupravnih narodnih skupnosti«.

 

80. člen
(sestava in volitve)

 

»Državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije in šteje 90 poslancev.
Poslanci se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem.
V državni zbor se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.
Poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom«.

 

3. Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih (Uradni list RS, št. 65/94)

 

1. člen določa:

»Za uresničevanje posebnih pravic, ki jih zagotavlja ustava Republike Slovenije, za uveljavljanje svojih potreb in interesov in za organizirano sodelovanje pri javnih zadevah, ustanovijo pripadniki italijanske inmadžarske narodne skupnosti na območjih, kjer avtohtono živijo, samoupravne narodne skupnosti«; s temje dodatno operacionalizirano uresničevanje ustavno določenih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti.

 

Pripadnikom madžarske narodne skupnosti so nekatere pravice zagotovljene tudi izven narodnostno mešanega območja (vpis v posebni volilni imenik za izvolitev poslanca v Državni zbor RS, pravica do učenja jezika izven območja pod določenimi pogoji).

 

Predstavniki madžarske narodne skupnosti so z enim predstavnikomzastopani tudi v Svetu nacionalne RTV Slovenija. Poleg tega Svet RTV Slovenija imenuje tudi programske svete za narodnostni program, v katerih sta dve tretjini članov iz vrst pripadnikov obeh narodnih skupnosti.

 

Poleg tega je njihov položaj opredeljen še v čez 90 področnih zakonih, v drugih predpisih, odlokih in statutih občin na narodnostno mešanih območjih, v drugih pravnih aktih, v meddržavnih pogodbah ali sporazumih, ter vmednarodnih konvencijah, ki jih je ratificirala  Republika Slovenija.